Franc Kangler o kazenskih postopkih zoper njega: "Ugrabili so policijo, tožilstvo in sodišča."

Z zaslišanjem nekdanjega mariborskega župana in državnega svetnika Franca Kanglerja, zdaj državnega sekretarja na notranjem ministrstvu, se je na ljubljanskem okrožnem sodišču zaključil dokazni postopek v zadevi, v kateri Kangler toži Republiko Slovenijo.

Za tožbo, po kateri od države zahteva 635 tisoč evrov odškodnine, se je odločil, ker je bilo zoper njega izvedenih več kazenskih postopkov, ki so bili nezakoniti in nepošteni, pravi. Zoper Kanglerja so namreč mariborski kriminalisti vložili kar 24 kazenskih ovadb, niti ena pa se za Kanglerja ni končala z obsodilno sodbo. Po zagovoru, ko se je Kangler v precej čustvenem govoru izpovedoval o "politični gonji" proti njemu, je sodnica Božena Novak zadevo zaključila. Izdala bo sodbo, ki jo bodo stranke, Kangler in njegov odvetnik Rok Gerlovič ter državno odvetništvo, ki zastopa državo, prejele po pošti.

Ovadba na ovadbo

"Vse se je začelo s hišno preiskavo pri meni 4. maja 2011. Iz te zadeve je nastalo 24 kazenskih ovadb, saj so jih mariborski kriminalisti zoper mene vlagali na vsake štiri mesece do leta 2016, imel sem davčno in finančno preiskavo, vse je bilo zrežirano. Za tožbo sem se odločil zaradi petih primerov, ki so se začeli proti meni in se pravnomočno, z izjemo enega, zadeve Lutkovno gledališče, končali meni v korist; gre za tako imenovani primer Jasnovidka, za primer Astrid Bah, Kolektor oziroma mariborska tržnica, Lutkovno gledališče in radarji. Zame je bila odločilna sodba vrhovnega sodišča leta 2014, ki je razveljavila pravnomočno sodbo v primeru Ježovita, kjer sem bil obsojen na sedem mesecev zapora, češ da sem vplival na sporno dodelitev službenega stanovanja Ježoviti. Primer je bil prenesen v Novo mesto, nato je tožilstvo odstopilo od pregona," je pripovedoval Kangler. Izvirni greh dolgoletnega pregona zoper Kanglerja pa se je po njegovem začel že veliko prej pred hišno preiskavo, in sicer z Janezom Žirovnikom, čeprav je Kangler obenem prepričan, da je "politika ugrabila mariborsko policijo, tožilstvo in sodišča".

Zažigali plakate Gotof si

Kangler je dejal, da Žirovnika pozna od leta 1984, ko je nastopil službo policista. Omenjeni je bil agent Službe državne varnosti, Kangler pa je leta 1990 postal kriminalist na mariborski policijski upravi in večkrat sta se srečevala na hodnikih. "Novembra 1996 sem bil izvoljen za poslanca državnega zbora in do maja 2007 sem bil član Knovsa, ki je nadziral vse obveščevalne službe v Sloveniji. Žirovnika sem enajst let vsak mesec srečeval na omenjeni komisiji. Bil sem nadzornik, on pa prvi svetovalec direktorja Sove, nato namestnik direktorja Sove. Karkoli smo imeli odprtih vprašanj na Knovsu glede Sove in njenih aktivnosti, je bil Žirovnik prisoten. Prvi konflikt med nama je bil na eni od sej komisije leta 1998. Poslanci, člani komisije, poleg mene še Rudi Moge in Jožef Jerovšek, smo dokazali, da je Sova globoko vpletena v krajo postojnskega orožja," je govoril Kangler.

Kot je nadaljeval, je 4. decembra 2006 postal mariborski župan, Žirovnik pa je šel za civilnega sodnika. "Mariborski kriminalisti so maja 2008 podali zahtevo za izpis mojih telekomunikacijskih klicev preiskovalnemu sodniku Marku Bezjaku. Odredbe ni želel podpisati, nekaj mesecev kasneje pa jo je Žirovnik, vendar je bilo to nezakonito. Iz te odredbe so potem nastali tudi prisluhi mojim telefonskim pogovorom, ki so bili podlaga za primer Ježovita in ostalih, vse pa je bilo nezakonito," je govoril Kangler.

Gonja proti njemu je, kot je povedal Kangler, vplivala tudi na to, da enkrat ni bil izvoljen za državnega svetnika, dvakrat ni dobil županskih volitev v Mariboru, štiri leta ni dobil službe, vplivala pa je tudi na njegovo ženo in hčerko, ki jo je moral zaradi hudih pritiskov in šikaniranj vpisati na fakulteto v Zagrebu. "Si predstavljate, kako hudo je bilo mojemu otroku, ko so o meni govorili lažne, grde stvari? Kako hudo mu je bilo, ko so v Mariboru zažigali plakate z mojo sliko, na katerih je pisalo Gotof si?" se je na sodišču še spraševal Kangler.