"Fiskalni svet bo v kratkem pripravil oceno okvira za pripravo proračunov ob programu stabilnosti, kjer bomo podali podrobnejši pogled na fiskalno dimenzijo protikoronskih ukrepov," nam je povedal predsednik Fiskalnega sveta dr. Davorin Kračun, ko smo ga prosili za oceno prvega že sprejetega in drugega protikoronskega paketa, ki ga je vlada sprejemala sinoči. Oba paketa sta javnofinančno zelo obsežna, prvi je bil težak tri milijarde evrov, drugi le 200 milijonov evrov manj.
Sredstva za protikoronske pakete niso zastonj
"Zaenkrat je zdravje na prvem mestu. Hkrati s tem, ko država sanira zdravstvene posledice krize, mora tudi poskrbeti, da se ohranijo gospodarski potenciali in da ne pride do prevelikega uničenja, ki bi kasneje pahnilo državo v revščino in ekonomsko nesposobnost," opozarja Kračun. Dodaja, da bo nepovratnih sredstev na voljo bore malo, zato bo pomembno, da se takrat, ko bodo osnovni problemi rešeni, Slovenija spopade z visokim javnim dolgom, ki bo posledica zdravstvene in ekonomske krize.
Javni dolg Slovenije se trenutno giblje na 66 odstotkih bruto domačega proizvoda, pred petimi leti pa je bil že na 85 odstotkih. Takrat je bila Slovenija na robu javnofinančnega zloma. Tudi sredstva za protikoronske pakete niso zastonj, "zato je pomembno, da tudi sedaj pozorno spremljamo, ali je poraba dovolj učinkovita in ali je poraba res usmerjena na tiste točke, da je vredno tveganja - enormnega povečanja javnega dolga".
Ali je poraba res usmerjena na tiste točke, da je vredno tveganja - enormnega povečanja javnega dolga?
