Slovensko prenosno elektroenergetsko omrežje mora nenehno dokazovati svojo odpornost – tako ob vremenskih ujmah kot ob vse večjih spremembah v pretokih električne energije. Prav zato so stalna vlaganja v razvoj in robustnost sistema ključna, če želimo ohraniti zanesljivo oskrbo z elektriko.
Februarska snežna ujma je bila ena zadnjih resnih preizkušenj za elektroenergetsko infrastrukturo. Težak, moker sneg se je oprijemal vodnikov, stebrov in dreves, kar je povzročilo več kratkotrajnih izpadov na nekaterih daljnovodih v Dravski dolini. Kljub temu prenosno omrežje ni utrpelo fizičnih poškodb.
Po oceni družbe ELES, ki upravlja slovenski prenosni elektroenergetski sistem, je to predvsem posledica dolgotrajnih vlaganj v odpornost in vzdrževanje infrastrukture. Podjetje že približno poldrugo desetletje pospešeno modernizira omrežje, trenutno pa poteka največji investicijski cikel v njegovi zgodovini.
Več kot milijarda evrov za omrežje
Do leta 2034 je predvidenih približno 1,2 milijarde evrov vlaganj v prenosno elektroenergetsko omrežje. Cilj je povečati odpornost sistema, izboljšati prenosne zmogljivosti ter omogočiti učinkovitejše vključevanje novih virov energije.
Posebej intenzivna so bila vlaganja v zadnjih letih. Med letoma 2019 in 2024 je ELES v razvoj omrežja vložil v povprečju več kot 90 milijonov evrov na leto, kar je več kot dvakrat več kot v prejšnjem obdobju. Rekordno leto je bilo 2021, ko so investicije dosegle 153 milijonov evrov.
Načrtovane investicije bi lahko bile še večje, vendar je gradnja elektroenergetske infrastrukture pogosto povezana s posegi v prostor lokalnih skupnosti. Takšnih projektov je približno 60 odstotkov, zato se zaradi različnih nasprotovanj nekateri postopki podaljšujejo.
Novi izzivi energetskega sistema
Elektroenergetski sistem se danes sooča z novimi izzivi. Poleg vremenskih ekstremov je vedno večji tudi pritisk zaradi vključevanja obnovljivih virov energije, elektrifikacije prometa in čezmejnega pretoka električne energije.
Prenosno omrežje mora zato zagotavljati stabilne napetostne razmere in ohranjati frekvenco sistema na 50 Hz, kar je ključno za stabilno delovanje električnih naprav in celotnega energetskega sistema. Stalna vlaganja v omrežje so tako eden od ključnih pogojev, da oskrba z elektriko ostaja zanesljiva tudi ob velikih obremenitvah ali naravnih nesrečah.
Prenosno in distribucijsko omrežje – kakšna je razlika?
Elektroenergetsko omrežje v Sloveniji sestavljata dva osnovna dela.
Prenosno omrežje je visokonapetostni sistem, ki deluje kot nekakšna električna avtocesta. Po njem elektrika potuje od velikih proizvodnih virov – denimo iz Jedrske elektrarne Krško, hidroelektrarn ali Termoelektrarne Šoštanj – do velikih razdelilnih postaj in industrijskih porabnikov. Omogoča tudi uvoz in izvoz električne energije med državami.
Distribucijsko omrežje pa električno energijo pripelje do končnih uporabnikov – gospodinjstev, podjetij in manjših proizvajalcev, kot so sončne elektrarne. To omrežje je precej bolj razvejano in deluje na nižjih napetostnih ravneh.
Kdo skrbi za delovanje sistema?
Družba ELES je operater slovenskega prenosnega elektroenergetskega sistema. Skrbi za stabilnost omrežja, usklajevanje proizvodnje in porabe električne energije, čezmejni prenos ter razvoj prenosne infrastrukture.
Distribucijsko omrežje medtem upravlja pet elektrodistribucijskih podjetij: Elektro Ljubljana, Elektro Maribor, Elektro Celje, Elektro Gorenjska in Elektro Primorska, ki skrbijo za priključevanje uporabnikov, merjenje porabe ter odpravljanje okvar na lokalnem omrežju.
