Potem ko so sindikati začeli zbirati prve podpise za referendum, so delodajalci izrazili tudi upanje, da ne bo ovir pri uveljavitvi zakona in da ne bo zavajajočih trditev v zvezi z njim.
Interventni zakon prinaša ukrepe, ki razbremenjujejo ljudi in ponovno vzpostavljajo poslovno okolje za večjo konkurenčnost slovenskega gospodarstva, so v skupnem sporočilu za javnost zapisali v Gospodarski zbornici Slovenije, Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, Trgovinski zbornici Slovenije, Združenju delodajalcev Slovenije ter Združenju delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije.
Prepričani so, da so predvidene rešitve ključne za stabilno, predvidljivo, uravnoteženo in razvojno naravnano poslovno okolje v Sloveniji ter da je lahko le zdravo, uspešno in razvojno naravnano gospodarstvo temelj socialne države. "Brez podjetij, ki lahko investirajo, zaposlujejo, ustvarjajo višjo dodano vrednost in ostajajo konkurenčna v mednarodnem okolju, ni mogoče dolgoročno zagotavljati blaginje za vse ljudi, stabilnih javnih financ ter vzdržnih socialnih sistemov," so izpostavili.
Zakon po njihovih navedbah vsebuje nekatere konkretne in potrebne rešitve za ljudi in podjetja, tudi za ustreznejšo obravnavo malega gospodarstva, od t. i. normirancev, davkov, socialnih prispevkov do zdravstva in pokojnin. Znižanje DDV za osnovna živila in del energentov bo pripomoglo k blažitvi draginje, v primeru nekaterih osnovnih živil pa tudi k zajezitvi odliva kupne moči v tujino, navajajo.
S socialno kapico se manipulira
Glede predlagane socialne kapice so ocenili, da se z njo v javnosti manipulira. Pozna jo večina držav v EU, ki tudi zato bistveno lažje konkurirajo Sloveniji za kadre na najbolj zahtevnih delovnih mestih z največ dodane vrednosti: "Tovrstni kadri so med drugim ključni za uspešno vodenje podjetij, razvoj novih storitev, produktov, inovacij, kar zagotavlja posledično vsem zaposlenim delovna mesta in boljše plače."
Zavedajo se, še navajajo, da je treba zagotoviti finančno vzdržnost zakona brez zmanjševanja socialnih pravic. Rešitve velja iskati v večji učinkovitosti dela javne uprave in racionalizaciji nepotrebnih aktivnosti, učinkovitejšem preprečevanju dela na črno in zmanjšanju korupcije, so pozvali. Glede usklajevanja zakona v socialnem dialogu so izpostavili, da se je predlagatelj aprila odzval vabilu Ekonomsko-socialnega sveta (ESS), pa je sindikalna stran predstavitvi zaradi omejenega obsega razprave, kot je predviden za poslanske zakone, nasprotovala.
Ponovili so še, da se Slovenija sooča s padanjem gospodarske rasti, stagnacijo prihodkov gospodarstva in padanjem mednarodne konkurenčnosti. Zakon pa po njihovem še ne daje vseh odgovorov na razmere, v katerih je slovensko gospodarstvo: "Če mu ne bodo sledili nadaljnji ukrepi za debirokratizacijo poslovnega okolja, zmanjševanje stroškov države, razbremenitev stroškov dela ter večjo učinkovitost javnega sektorja, bo njegov učinek omejen. Med pomembnimi temami, ki ostajajo odprte, izpostavljamo absentizem, ureditev minimalne plače, nadaljnjo razbremenitev dela ter hitrejše in učinkovitejše zaposlovanje tujcev."
Zakon so pripravili poslanci strank NSi, SLS in Fokus ter Demokrati in Resnica, DZ pa ga je potrdil v ponedeljek. V sindikalnih centralah so danes zagnali zbiranje podpisov v podporo pobudi za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma. Prepričani so, da je njihova dolžnost, da ubranijo socialno državo pred razkrojem. Če DZ referenduma zaradi davčnih določb ne bo dopustil, se bodo obrnili na ustavno sodišče.
