Predlog interventnega zakona za razvoj Slovenije so pripravili v strankah NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca. Tako imenovani tretji politični steber predlaga nižji DDV za osnovna živila in del energentov ter še nekatere druge rešitve s področja malega gospodarstva, davkov, zdravstva, pokojnin in dolgotrajne oskrbe.
Reprezentativne delodajalske organizacije predlog zakona pozdravljajo. V razmerah visoke draginje, ki jo poganjajo predvsem podražitve energentov in negotove geopolitične razmere, gre za nujen in pravočasen odziv, ki prinaša konkretne razbremenitve, so sporočili iz Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS), Združenja delodajalcev Slovenije, Trgovinske zbornice Slovenije, Gospodarske zbornice Slovenije in Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije.
OZS: Prvič v pravo smer
Po besedah predsednika OZS Blaža Cvara gre za zakonsko besedilo, ki pomaga ljudem in vrača konkurenčnost slovenskemu gospodarstvu. "Predlagani zakon je prvi resen korak, da Slovenijo vrnemo med konkurenčna gospodarstva ter prebivalcem, družbi, obrtnikom in podjetnikom povrnemo zaupanje v sistem, ki je v zadnjih letih postal nedopustno nepredvidljiv in vse bolj obremenjujoč. Po letih zakonov, ki so ljudi in gospodarstvo dodatno obremenili za več milijard evrov, ta zakon prvič jasno obrača smer - več vrača kot jemlje," je prepričan Cvar.
Predlog zakona po oceni generalnega direktorja OZS Danijela Lampergerja celovito združuje ukrepe, ki hkrati pomagajo ljudem in izboljšujejo pogoje za poslovanje. "Znižanje davčnih obremenitev na osnovne življenjske dobrine pomeni neposredno razbremenitev gospodinjstev, zato takšne ukrepe v OZS močno podpiramo," je dejal. Znižanje DDV na osnovna živila pa da ne sme ostati zgolj začasen krizni ukrep.
Podpirajo tudi socialno kapico, razbremenitve za samostojne podjetnike in druge predlagane ukrepe, vidijo jih kot pomemben premik v smeri bolj spodbudnega in predvidljivega okolja. To je ključno, če želimo preprečiti odliv talentov in kapitala ter ponovno vzpostaviti Slovenijo kot privlačno okolje za razvoj in investicije. Gre za zakon, ki končno nagrajuje podjetnost in marljivost, ne pa ju dodatno obremenjuje, so zadovoljni.
Izpostavili so tudi možnost, da upokojenci ob prejemanju pokojnine ostanejo delovno aktivni. "Gre za pomembno in smiselno rešitev, ki jo obrtniki in podjetniki jasno podpiramo. Takšen pristop omogoča ohranjanje znanja in izkušenj ter hkrati prispeva k stabilnosti trga dela."
Levica: Predlogi bi skopali milijardno luknjo. Sledili bi rezi v javne storitve, koristi bi imel zgolj kapital
Da predlagani zakon predvideva ukrepe za bogate, ostalim pa ne prinaša ničesar ali pa jim škoduje, pa so prepričani v Levici. Dan Juvan, dozdajšnji državni sekretar na ministrstvu za delo, je o predlogu za znižanje dohodnine na oddajanje premoženja v najem s 25 na 15 odstotkov povedal, da bi koristil le lastnikom stanovanj, ki bi jim več ostalo v žepu. V primeru najemnine za stanovanje v višini 1000 evrov mesečno bi se zaslužek najemodajalca zvišal z 9000 na 10.200 evrov neto na leto, je izračunal. "Veselijo se lahko torej samo tisti, ki imajo dovolj stanovanj, da jih lahko oddajajo."
Samovoljno odpuščanje starejših delavcev
O predlagan razvojni kapici pri 7500 evrih. "Gre za izrazito protisocialni predlog, ki ne koristi nikomur drugemu kot samo odstotku najbolje plačanih v državi. Ta ukrep je torej namenjen njihovim bogatim prijateljem, med njimi tudi šefu NLB Blažu Brodnjaku, ki se bo glede na njegove pretekle dohodke na ta račun okoristil s približno 16.000 evri neto na mesec."
O znižanu DDV za 15 osnovnih živil na pet odstotkov ter za električno energijo, zemeljski plin, daljinsko ogrevanje in les za kurjavo na 9,5 odstotka: Juvan je prepričan, da bi se to znižanje zgolj preneslo v dobičke trgovcev. Dokaz za to je Hrvaška, je izpostavil.
V zvezi s predlagano avtomatično ukinitvijo pogodbe o zaposlitvi ob izpolnitvi pogojev za upokojitev in možnostjo prejemanja polne pokojnine ob nadaljevanju delovne aktivnosti pa je posvaril, da gre vnovič za prisilno upokojevanje, kot ga je ustavno sodišče enkrat že razveljavilo.
"Gre namreč za to, da je ljudi diskriminatorno odpuščati samo na podlagi njihove starosti. Za odpoved mora obstajati utemeljen razlog, povezan bodisi z ravnanjem delavca bodisi s poslovnimi razlogi na strani delodajalca," je pojasnil. Predlog da delodajalcem omogoča samovoljno odpuščanje starejših delavcev in njihovo ponovno zaposlovanje z nižjo plačo na račun prejemkov iz pokojninskega zavarovanja.
Juvan se je dotaknil tudi predloga zakona tretjega političnega stebra o uvedbi študentskega samostojnega podjetnika. V njem vidi uvajanje nove oblike prekarne zaposlitve in zniževanje pravic študentskih delavcev. "Če se delo študentov na tak način poceni in deregulira, bodo delodajalci študente namesto preko dela na napotnico silili v odpiranje študentskih s. p., s tem pa v izgubo pravic, nižje dohodke ter povečan obseg dela in posledično izgorelost," je povzel.
Državni sekretar na ministrstvu za delo Igor Feketija pa je bil kritičen še do "zelo slabo ali pa popolnoma neustrezno prikazanih finančnih učinkov" omenjenih ukrepov, ki da so skupaj vredni skoraj milijardo evrov. Ob pozivih gospodarstva na pomoč ob energetski krizi se je vprašal, kako bi se jo ob takem izpadu financiralo.
Javnofinančne blagajne bi bile po njegovih besedah samo s predlagano socialno kapico ob 140 milijonov evrov na leto, pri čemer bi delodajalci privarčevali 60, zaposleni pa 80 milijonov evrov, je dejal. NSi, SLS in Fokus ter Demokrati in Resni.ca so ukrep sicer ocenili na 55,7 milijona evrov.
"Ne gre za ljudi"
Feketija je spomnil na analizo Banke Slovenije iz aprila 2023, ki je pokazala, da je v rasti splošne ravni cen oz. deflatorja bruto domačega proizvoda (BDP) prevladoval učinek povečanja dobičkov na enoto proizvoda, prispevek stroškov dela na enoto proizvoda pa je bil precej manjši kot v evrskem območju. "Torej so tudi naši trgovci izkoristili priložnost, da povišajo cene in marže, ne pa, da gredo naproti ljudem."
Skrbijo ga tudi izvedbeni učinki predloga o avtomatičnem upokojevanju: "Ali se je kdo vprašal, kako bo to funkcioniralo v zasebnem in kako v javnem sektorju? Kaj bo, ko bo nekdo, ki bo v javnem sektorju dosegel upokojitvene pogoje, njegov neposredno nadrejeni pa bo odločal, ali bo z njim sklenil še eno pogodbo o zaposlitvi? Ali bo šlo tu dejansko za zasluge ali za to, ali je uslužbenec prave barve ali pa mogoče v prijateljskih odnosih z neposredno nadrejenim?"
Polna pokojnina ob nadaljevanju delovne aktivnosti bi sicer po njegovih navedbah državo stala okoli 180 milijonov evrov letno, a predlog interventnega zakona tega med finančnimi učinki sploh ne opredeljuje.
Omenjeni predlogi niso razvojni, temveč bi v resnici v proračunu izvrtali milijardno luknjo. Sledili bi rezi v javne storitve, koristi pa bi imela le peščica najbogatejših in kapital, verjamejo v Levici. "To je resnica tega zakonodajnega paketa, ne gre za ljudi," je poudaril Juvan.
