Vlada je primerno obveščala javnost in državni zbor o postopku sprejemanja trgovinskega in investicijskega sporazuma Ceta med EU in Kanado, je v DZ danes dejal premier Miro Cerar. Odgovornost bo sedaj na ramenih poslancev, ki bodo imeli možnost zavrniti tudi mehanizem mednarodnega arbitražnega tribunala za investicijske spore (ICS).
Premier Cerar je ob začetku redne seje DZ odgovarjal na poslansko vprašanje poslanca ZL Mateja T. Vatovca o Ceti. Kot je poudaril, je bil postopek sprejemanja sporazuma demokratičen, vlada je o postopku in svojih stališčih jasno in redno obveščala tako poslance kot javnost.
"Časa za dobro javno razpravo je bilo dovolj, DZ pa bo sprejel končno odločitev," je menil predsednik vlade.
Cerar je poudaril, da je bila vlada v postopku sprejemanja Cete "izjemno dejavna", da je zavzemala zelo odločna stališča in podajala jasne zahteve. Ocenjevala je namreč, da je bilo treba ob sprejemu sporazuma zagotoviti vse ustrezne standarde, ki že veljajo v Sloveniji.
Tako so skupaj z drugimi državami dosegli, da je sporazum opredeljen kot sporazum mešane narave in da se deli, ki so za mnoge sporni, izvzamejo iz začasne uporabe. Veliko jabolko spora je bilo vprašanje, kako naj bi reševali spore med vlagatelji in državami - pred nacionalnimi sodišči ali pred arbitražnim tribunalom mednarodne narave.
"Dosegli smo, da je mehanizem ICS izvzet iz začasne uporabe," je poudaril Cerar. Če torej DZ odloči, da tega dela Cete ne bo podprl, bo sporazum veljal brez njega in bo varstvo urejeno pred nacionalnimi, torej pri nas pred slovenskimi sodišči.
Komisija je upoštevala previdnostno načelo glede varnosti hrane, kar je izpostavila tudi v skupni razlagalni izjavi, ki jo bosta ob sporazumu sprejeli Kanada in EU. Standardi glede hrane v nobenem primeru ne bodo znižani in vsi uvoženi proizvodi bodo še naprej morali izpolnjevati nacionalne zahteve, je zagotovil premier.
Slovenija je dosegla tudi, da se je v skupno izjavo vneslo poglavje voda. Članice EU bodo tako lahko same odločale, kako varovati in uporabljati vodne vire. Če bi Slovenija na to pristala, bi se multinacionalke seveda lahko polastile naših vodnih virov, to omogočajo različni pravni prijemi. "To se je zaradi nekih odločitev iz preteklosti skoraj že zgodilo. Tega ne bomo dovolili," je poudaril Cerar.
Vlada je, kot je izpostavil premier, sprejela zelo jasna stališča in tudi pojasnila svoje razloge, zakaj bi bilo treba Ceto sprejeti. Kot je poudaril, tukaj ne gre za sporazum TTIP, o katerem se pogajata EU in ZDA. Ceta je sporazum drugačne narave, v procesu njenega oblikovanja pa smo uveljavili naše predloge tako, da sporazum ne bo šel na škodo Slovenije, je zatrdil Cerar.
Na vprašanje, ali podpira predlagani posvetovalni referendum o Ceti in TTIP, je dejal, da se ne boji ljudi in ne referenduma, vendar pa se mu slednji ne zdi smiseln, med drugim zato, ker gre za "zelo kompleksno materijo". "Ni potrebe po posvetovalnem referendumu, če boste poslanci uspeli sprejeti jasno, dokončno stališče," je menil. Vlada je to že storila.
Odbora DZ sejo o Ceti zaradi obravnave interpretativne izjave zaprla za javnost
Odbora DZ za zadeve EU in za gospodarstvo po večurni razpravi še nista prižgala zelene luči podpisu trgovinskega in investicijskega sporazuma med EU in Kanado (Ceta) in njegovi začasni uporabi. Začetek sta s postopkovnimi predlogi zaznamovala poslanca ZL Matej T. Vatovec in Franc Trček, na predlog slednjega je bil del seje tudi zaprt za javnost.
Po tem, ko so bile v trgovinski in investicijski sporazum med EU in Kanado (Ceta) tudi na zahtevo Slovenije minuli teden vnesene nekatere spremembe in je njegov podpis na četrtkovi seji potrdila vlada, so danes o Ceti ponovno razpravljali člani odborov DZ za gospodarstvo in za EU.
Začetek skupne seje sta s postopkovnimi predlogi zaznamovala poslanca Združene levice, ki sta med drugim menila, da bi jim moral na seji zaradi pomembnosti tematike pridružiti premier Miro Cerar. Zmotilo ju je tudi dejstvo, da je na enem od dokumentov podpisan zdaj že nekdanji sekretar vlade Darko Krašovec, na drugih pa njegova naslednica Lilijana Kozlovič.
Predsednik DZ Milan Brglez jima je pojasnil, da je to razumljivo, saj je v času nastajanja dokumenta funkcijo še opravljal Krašovec, ob končani različici pa je bila na položaju že Kozlovičeva, ki je dokument tudi podpisala. Izpostavil je, da poslanca ZL svojimi postopkovnimi predlogi želita zgolj onemogočiti vsebinsko razpravo.
Obravnavo dokumenta je sicer članom odborov predstavil minister za gospodarske zahteve, razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek, ki je izpostavil, da je Slovenija pri oblikovanju sporazuma glede na specifične zahteve dosegla ogromno.
Slovenija je bila med državami, ki so dosegle, da bodo Ceto poleg Evropskega parlamenta potrjevali tudi nacionalni parlamenti, da se bo začasno izvajal le del sporazuma, ne celoten, in da je iz začasne uporabe izvzeto investicijsko sodišče za reševanje sporov med vlagatelji in državo (ICS).
Na seji so bili med drugim prisotni predstavniki Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS) in Umanotere. Breda Kutin iz ZPS je izpostavila, da kot potrošniška organizacija ne nasprotujejo podpisom sporazumov, morajo pa ti biti narejeni v korist vsem. "Ne govorimo, da bi sporazum zavrnili, ampak odložili toliko časa, da se preveri njegova ustreznost z evropskim pravnim redom," je dejala.
Pred nevarnostmi Cete je posvaril Andrej Gnezda iz Umanotere, ki meni, da že skupna interpretativna izjava EU-Kanada v zadnjem trenutku kaže na to, da je vsebine niso ustrezne in bi jih bilo potrebno ustrezno urediti.
Skupna interpretativna izjava je bila sicer potrjena v petek, ker je še vedno zaupne narave, so poslanci na predlog Trčka sejo zaprli in se z njo seznanili. Poslanci so se nato premaknili v veliko dvorano DZ, kjer se je začela redna seja. Skupna seja odborov o Ceti edtem še poteka, Vatovec pa je dejal, da upa na še dolgo razpravo.
Kot je ob robu seje dejal v izjavi za javnost, početje premierja in vlade vsaj deloma meji na veleizdajo. To, kar predstavlja Ceta, je postavljanje Slovenije v podrejen položaj v primerjavi z ostalimi državami, "predvsem pa kaže na to, da ne vemo zaradi katerih razlogov premier sedaj zelo močno vztraja pri podpisu sporazuma in njegovi uveljavitvi".
Še pred kratkim je bilo po besedah Vatovca uradno stališče Slovenije, da ima do Cete pridržke, predvsem do mehanizma ICS, ki naj sploh ne bi bil del sporazuma. "Vlada sedaj tega pridržka nima, se pa sklicuje na to, da mora zadevo ratificirati parlament," je dejal poslanec ZL.
"Gre za netransparenten in nedemokratičen način odločanja, kar se je pokazalo tudi na seji odborov, kjer se je seja zaprla zaradi tajnosti dokumentacije." Kot je pojasnil Vatovec, so sicer ugotovili, da dokument ne prinaša nič novega, razprave pa sedaj predsedujoči noče ponovno odpreti za javnost.
Vse to so po mnenju Vatovca indici, da obstajajo drugi interesi v ozadju in da bo Ceta sprejeta ne glede na to, kaj si kdo misli.
Brglez: Dovolj imam nagajanja Združene levice
Odbora DZ za gospodarstvo in za EU odločata o podpisu trgovinskega in investicijskega sporazum med EU in Kanado, znanim pod kratico Ceta. Sejo so na predlog ZL najprej zaprli za javnost in nato še prekinili, saj se je medtem začela redna seja DZ. Predsednik DZ Milan Brglez pravi, da ima nagajanja ZL dovolj, njihovo ravnanje pa ga spominja na vrtec.
"Dovolj imam nagajanja Združene levice v tem parlamentu glede Cete. Zahtevali so zaprtje seje odbora in zavlačujejo na vsak način, da preprosto ne bi sprejeli tistega, kar menim, da v tem trenutku moramo," je bil oster Brglez.
Kot je izpostavil, je vlada izpogajala dodatne varovalke, ki so bile potrebne, poleg tega pa je dosegla tudi to, da bodo lahko o ratifikaciji sporazuma odločali v DZ, kar se mu zdi ključno.
"Poleg tega sama Ceta, takšna kot je, pomeni varovanje naših voda, naše zdrave hrane, ob tem pa se moramo zavedati, da je postopek ustavnih sprememb v teku in mislim, da bomo to v kratkem dokončali," je še pojasnil prvi med poslanci.
Na očitke ZL, da ravnanje vlade meji na veleizdajo, pa Brglez odgovarja, da je njihovo ravnanje "blizu otroškega vrtca".
Brglez je sicer še pojasnil, da bo, če odbora danes ne bosta glasovala, obveljala odločitev vlade, je pa poudaril, da iskreno upa, da se to ne bo zgodilo, saj je suverenost parlamenta po njegovih besedah potrebno ohraniti.
Odbora DZ za zadeve EU in za gospodarstvo sta sejo kmalu po začetku zaprla za javnost, saj so na klopi dobili v petek potrjeno skupno interpretativno izjavo o Ceti, nato pa sejo zaradi začetka plenarne seje DZ prekinili. Nadaljevali jo bodo 15 minut po končanem današnjem programu seje DZ.
