Cene trojčkov interneta, televizije in telefona v nebo: Bi bile potrebne subvencije?

Za starejše, predvsem naglušne in slabovidne, so digitalni trojčki, torej televizija, internet in telefon, pogosto glavni vir razvedrila. A cene so vse bolj navite. Bi to lahko botrovalo socialni izključenosti?

Spremljanje televizije ali brskanje po spletu je za marsikoga glavni vir razvedrila, brez katerega bi tvegal popolno osamljenost in socialno izključenost. 
Spremljanje televizije ali brskanje po spletu je za marsikoga glavni vir razvedrila, brez katerega bi tvegal popolno osamljenost in socialno izključenost. 
Unsplash
Datum 5. maj 2026 14:57
Čas branja 3 min

Čeprav imamo v Sloveniji štiri večje ponudnike A1, T-2, Telemach in Telekom, so cene digitalnih trojčkov, torej interneta, televizije in telefona, v zadnjih letih eksplodirale. Pri nekaterih paketih dosegajo že tudi 80 evrov. Nič čudnega, da uporabniki v času vezave, ko znajo biti te cene tudi razpolovljene, že razmišljamo, kaj storiti po koncu vezave - menjati operaterja ali si izboriti kakšen nov popust.

Še posebej so na te cene občutljivi starejši. Ti imajo s pokojninami praviloma nižje dohodke, pogosto pa jim je televizija ali internet tudi glavni vir zabave. Če ne bi imeli dostopa do digitalnih paketov, bi se lahko znašli v popolni samoti in izoliranosti. 

Med predlogi vladi se je tako znašla pobuda, da bi država vsaj delno subvencionirala tovrstne digitalne trojčke, za začetek vsaj naglušnim in slabovidnim, ki so še posebej odvisni od tovrstnega razvedrila. 

Za internet, TV in telefon že po 60 evrov! Kdo je tu nor? Gre za normalne cene ali izkoriščanje?

V skladu z zakonom o elektronskih komunikacijah sicer že obstaja institut univerzalne storitve. To je najmanjši nabor storitev določene kakovosti, ki je dostopen vsem končnim uporabnikom v Sloveniji po dostopni ceni ne glede na njihovo geografsko lego. Gre za koncept zagotavljanja minimalnim storitev vsem, če brez takega dostopa obstaja tveganje socialne izključenosti, ki posameznikom onemogoča polno družbeno in ekonomsko vključenost.

V praksi tako univerzalna storitev zajema dostop do govorne komunikacijske storitve in storitev dostopa do interneta s trenutno prenosno hitrostjo 10/1 Mbit/s. V skladu z istim zakonom ima Agencija za komunikacijska omrežja in storitve tudi možnost, da od izvajalcev storitev v primeru znatne rasti cen zahteva, da za potrošnike z nizkimi dohodki oziroma posebnimi potrebami ponudi cenovne opcije ali pakete, ki jih sicer zagotavlja pod običajnimi komercialni pogoji, tako da jim dostop do omrežja in uporaba storitev, ki sodijo v okvir univerzalne storitve, nista onemogočena. Ob tem so za uporabnike invalide omogočeni tudi 50-odstotni popusti na priključnino in naročnino za storitve iz nabora univerzalne storitve. 

Ampak ... Težava je v tem, da t.i. trojčki oziroma storitve mobilne telefonije, mobilni internet in televizija ne spadajo v okvir univerzalnih storitev. "Glede na navedeno za določanje cen za tovrstne paketne storitve veljajo splošna tržna pravila," tako odgovarjajo na ministrstvu za digitalno preobrazbo. Z drugimi besedami - ker gre za nadstandard in ne higienski minimum, si mora vsak te storitve plačati sam in državne subvencije očitno ne pridejo v poštev. A v tolažbo ministrstvo dodaja: "Po javno dostopnih informacijah posamezni operaterji ponujajo posebne popuste za uporabnike invalide, vključno z gluhimi in naglušnimi uporabniki." Vsaj to. 

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
Bi se morali o interventnem zakonu, ki ga je predlagal tretji blok, opredeliti na posvetovalnem referendumu?
Da, zagotovo.
59%
207 glasov
Obstajajo tudi drugi načini pritiska na odločevalce.
10%
36 glasov
Počakajmo, kaj bodo sprejeli v državnem zboru.
8%
30 glasov
Ne.
18%
65 glasov
Ne vem, vseeno mi je.
4%
15 glasov
Skupaj glasov: 353