Ob današnjih dveh ustavnih pritožbah v Sloveniji zaradi očitkov o tujem vmešavanju v marčevske volitve, se ponovno odpira vprašanje, kako se evropske države odzivajo na domnevne poskuse vplivanja na demokratične procese. V zadnjih letih je bilo po Evropi več odmevnih primerov, v katerih so oblasti opozarjale predvsem na ruske dezinformacijske kampanje, prikrito financiranje političnih akterjev in manipulacije prek družbenih omrežij. Nekateri primeri so imeli tudi zelo konkretne politične in pravne posledice.
Romunija: razveljavili volitve
Najbolj drastičen primer prihaja iz Romunije, kjer je ustavno sodišče decembra 2024 razveljavilo prvi krog predsedniških volitev. Odločitev je sledila objavi obveščevalnih podatkov o domnevni organizirani ruski vplivni operaciji na TikToku in Telegramu v podporo kandidatu Călinu Georgescuju. Romunske oblasti so trdile, da je šlo za usklajeno mrežo lažnih računov, prikritega financiranja in manipulacije algoritmov. Posledica je bila ponovitev volitev, sprožene pa so bile tudi kriminalistične preiskave financiranja kampanje ter dodatni postopki Evropske komisije proti TikToku.
Moldavija: dommevno kupovanje glasov
V Moldaviji oblasti že več let opozarjajo na obsežno rusko vplivanje na volitve in referendumske procese, povezane z vključevanjem države v Evropsko unijo. Posebej odmevne so bile obtožbe, da naj bi omrežja okoli proruskega oligarha Ilana Șorja organizirala financiranje kampanj, protestov in celo kupovanje glasov. Moldavske oblasti so zaradi tega prepovedale delovanje nekaterih proruskih političnih strank, uvedle kazenske preiskave zaradi financiranja iz tujine ter okrepile sodelovanje z Evropsko unijo in zvezo Nato na področju kibernetske varnosti.
Francija: vdor v Macronovo kampanjo
Francija se je s podobnimi očitki soočila že med predsedniškimi volitvami leta 2017, ko so tik pred drugim krogom med Emmanuelom Macronom in Marine Le Pen v javnost pricurljali interni dokumenti Macronove kampanje. Primer, znan kot "Macron Leaks", je sledil vdoru v računalniške sisteme kampanje, francoske oblasti pa so odgovornost posredno pripisovale ruskim akterjem. Čeprav volitve niso bile ogrožene, je Francija po dogodku bistveno okrepila mehanizme za boj proti dezinformacijam in nadzor nad digitalnimi političnimi kampanjami.
Nemčija: napad na rusko deklico
Tudi Nemčija je v zadnjih letih večkrat opozorila na poskuse vplivanja na javno mnenje pred volitvami. Posebej znan je bil primer "Lisa", povezan z dezinformacijami o domnevnem napadu na rusko-nemško deklico, ki je sprožil širšo razpravo o ruskih propagandnih mrežah. Nemške oblasti so nato vzpostavile posebne enote za spremljanje dezinformacijskih kampanj, okrepile nadzor nad financiranjem političnih organizacij ter povečale pristojnosti obveščevalnih služb pri spremljanju spletnih vplivnih operacij.
BiH: zadržanje izvajanja volilnega zakona
Napetosti zaradi domnevnega političnega vplivanja iz tujine so zaznamovale tudi Bosno in Hercegovino, predvsem v odnosih med oblastmi Republike srbske, Sarajevom in mednarodno skupnostjo. Ustavno sodišče Bosne in Hercegovine je lani začasno zadržalo izvajanje volilnega zakona Republike srbske, saj naj bi ta lahko ogrozil legitimnost volilnega procesa. Primer je sprožil dodatno posredovanje visokega predstavnika mednarodne skupnosti ter okrepljen nadzor Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) nad volitvami v državi.
Primeri iz Evrope kažejo, da države vprašanje tujega vmešavanja vse pogosteje obravnavajo kot vprašanje nacionalne varnosti. Posebno pozornost namenjajo vplivnim operacijam na družbenih omrežjih, prikritemu financiranju kampanj in usklajenim dezinformacijskim akcijam, ki lahko vplivajo na zaupanje javnosti v volilni proces.
