V DZ pa bi se ponovno uvrstile iste stranke. Na volilno odločitev vprašanih najbolj vpliva program stranke, zanjo pa so se odločili že nekaj mesecev pred volitvami, kaže anketa.
Če bi bile volitve v času izvajanja ankete, med 7. in 9. aprilom, bi s pol odstotne točke prednosti zmago znova zabeležila Svoboda (24 odstotkov), ki so ji so marca vprašani namenili 20,3-odstotno podporo, SDS pa s 23,5 odstotka drugo mesto (marca 22,4 odstotka).
Sledi skupna lista NSi, SLS in Fokus z 9,2 odstotka (marca 6,4 odstotka), Demokrati Anžeta Logarja 5,9 odstotka (5,5 odstotka), skupna lista Levice in Vesne 5,6 odstotka (7,8 odstotka), SD 5,6 odstotka (5,6 odstotka) in Resni.ca 4,9 odstotka (3,1 odstotka).
Pod parlamentarnim pragom bi prav tako ostale SNS s tremi odstotki (marca 1,9 odstotka), Piratska stranka z 2,5 odstotka (2,9 odstotka) in Prerod Vladimirja Prebiliča z 1,6 odstotka (1,5 odstotka).
Na volivce v predvolilnem času najbolj vplivajo soočenja
Za drugo stranko bi glasovalo 1,2 odstotka vprašanih, nobene ne bi obkrožilo 3,8 odstotka, da ne vedo, je odgovorilo 4,5 odstotka, 0,6 odstotka bi oddalo prazno glasovnico, 4,2 odstotka vprašanih pa ni želelo odgovoriti.
Med opredeljenimi bi Svoboda prejela 28 odstotkov, SDS 27,4 odstotka, NSi, SLS in Fokus 10,7 odstotka, Demokrati 6,8 odstotka, SD 6,6 odstotka, Levica in Vesna 6,5 odstotka in Resni.ca 5,8 odstotka.
Določen premik je po navedbah Dela zaznati na lestvici odbojnosti, kjer na prvem mestu ostaja SDS s 36 odstotki, je pa to tri odstotne točke manj kot marca (39 odstotkov). Sledi Gibanje Svoboda, ki ga ne bi obkrožilo 31 odstotkov vprašanih, kar je sedem odstotnih točk več kot marca (24 odstotkov). Za njima sta Levica in Vesna z 12 odstotki in Resni.ca s petimi odstotki.
Na volivce v predvolilnem času najbolj vplivajo soočenja, tako je odgovorilo 42,4 odstotka vprašanih, in afere (38,1 odstotka). Da nanje najbolj vplivajo nove stranke, je odgovorilo 4,8 odstotka vprašanih, 4,6 odstotka bodisi ne ve bodisi ni želelo odgovoriti, da nanje vpliva nekaj drugega pa je odgovorilo 10 odstotkov vprašanih.
Na volilno odločitev najbolj vpliva program stranke, tako je odgovorilo 48,5 odstotka vprašanih, ideološka bližina stranke pa vpliva na 23,3 odstotka vprašanih. 9,5 odstotka vprašanih vedno voli isto stranko, 9 odstotkov jih glasuje proti nasprotnemu političnemu polu. 6,4 odstotka vprašanih ne ve ali ne želi odgovoriti, na 3,3 odstotka vprašanih pa vpliva kaj drugega.
Skoraj polovica vprašanih (47,8 odstotka) se je za stranko, za katero bodo glasovali, odločila nekaj mesecev pred volitvami, 21,4 odstotka se jih je odločilo nekaj tednov prej, 18,5 odstotka se je odločilo nekaj dni pred volitvami, 8,3 odstotka vprašanih pa na dan volitev. 2,3 odstotka vprašanih nikoli ne gre na volitve, 1,8 odstotka pa jih ne ve.
Vlada Roberta Goloba svoje delo končuje s povprečno oceno 2,61
Največ vprašanih meni, da bi se morala nova vlada prednostno lotiti zdravstva (20,9 odstotka). Temu tesno sledi boj proti korupciji (19,7 odstotka), razbremenitev plač (14,7 odstotka), boj proti vsesplošni draginji (12,6 odstotka), pomoč gospodarstvu (8,9 odstotka), preskrba z energenti in nadzor nad njihovimi cenami (6,9 odstotka), varnost državljanov v mednarodnem smislu in varnost države (5,8 odstotka) in ureditev dolgotrajne oskrbe (3,6 odstotka). 3,7 odstotka vprašanih meni, da bi se vlada prednostno morala lotiti česa drugega, 3,1 odstotka pa ne ve oz. ni želelo odgovoriti.
Vlada Roberta Goloba svoje delo končuje s povprečno oceno 2,61. Pri delu vlade v zadnjem mesecu prevladuje ocena zelo negativno, za katero se je odločilo 26,6 odstotka vprašanih. Kot negativno delo vlade ocenjuje 19,3 odstotka vprašanih, srednje 25,8 odstotka, kot pozitivno 20,2 odstotka, 6,7 odstotka kot zelo pozitivno, 1,4 odstotka pa ne ve.
DZ pa mandat končuje s povprečno oceno 2,67. Pri delu DZ v zadnjem mesecu prevladuje ocena srednje, za katero se je odločilo 39 odstotka vprašanih. Kot zelo negativno je delo DZ ocenilo 18,2 odstotka vprašanih, kot negativno 18,6 odstotka, 15,9 odstotka delo DZ ocenjuje kot pozitivno, 3,6 odstotka pa kot zelo pozitivno. 4,7 odstotka vprašanih ne ve.
Mediana je anketo - gre za kombinacijo telefonske in spletne ankete - opravila med 7. in 9. aprilom na vzorcu 700 vprašanih.
