Slavica Pičerko Pekar
Naivno smo verjeli, da bo država poskrbela za nas, zato je zadnji čas, da ukrepamo in bomo tudi šli na cesto. Za začetek je ne bomo zaprli, pač pa se bomo, kot nam svetujejo tisti, ki so tovrstne cestne zgodbe že doživljali, sprehodili čez prehode za pešce in s tem ustavili promet, je na srečanju s krajani ptujske četrtne skupnosti Spuhlja predlagala Sergeja Puppis Freebairn, vodja Civilne iniciative za ptujsko obvoznico. To so pred tednom ustanovili krajani četrtne skupnosti Jezero, tisti, ki živijo ob prometno močno obremenjeni Ormoški cesti. Mirni protest proti tranzitnemu tovornemu prometu in za čimprejšnjo izgradnjo južne obvoznice napovedujejo za to nedeljo, 27. maja, ob 21.15 na Ormoški cesti, pri odcepu za Ranco.
Državni projekt zavračajo
"Nismo proti ureditvi ceste, po kateri dnevno zapelje tudi do 20 tisoč avtomobilov, od tega kakih tisoč tovornih vozil. Nikakor pa se ne strinjamo z načrtovanimi deli, ki pomenijo širitev ceste in poseganje v naša zemljišča, dobesedno na dvorišča. Ponekod bi se tako razširjena cesta, ob njej bi uredili tudi pločnik in kolesarsko stezo, povsem približala stanovanjskim hišam, kar pomeni še več hrupa, onesnaževanje in še manjšo prometno varnost," so prepričani krajani ob Ormoški cesti, ki so za državno odločitev, da cesto ne samo uredi, pač pa tudi razširi, izvedeli, ko so na njihova dvorišča stopili geodeti in začeli opravljati meritve. "Na projekt, ki ni bil nikoli javno predstavljen, gre pa za novelacijo tistega iz leta 2011, smo te dni vložili skoraj sto pripomb," dodaja Puppisova, ki skupaj s sokrajani iz obeh četrtnih skupnosti, po katerih poteka cesta s Ptuja proti Ormožu oziroma Varaždinu, nikakor ne razume, zakaj je načrtovana le rekonstrukcija ceste do transformatorja v Spuhlji, ko pa je prometno obremenjena in popolnoma dotrajana vse do konca naselja Spuhlja.
Tamkajšnji prebivalci, ki so se v začetku tedna množično udeležili srečanja s civilno iniciativo, so nasprotovanje predlagani rekonstrukciji podprli. Spomnili pa, da se je leta 2002 ptujska mestna občina zavezala, da bo poskrbela za ureditev pločnika in kolesarske poti ob tem delu državne ceste in je to še vedno ena od neizpolnjenih obljub iz pogodbe za gradnjo CERO Gajke, ki se to leto že izteka.
Rešitev je v južni obvoznici
"Nočemo obvoznice, ki nam jo zdaj, po ovinkih, hoče urediti država. Trasa nove ceste iz ormoške smeri se konča v Markovcih, ker se ne ve, kod naprej do Ptuja oziroma avtoceste v Dražencih, a za to nismo krivi mi in nihče ne more pričakovati, da bomo predlagani projekt sprejeli," so v en glas izpostavili Spuhljani, ki svoje sosede podpirajo tudi v prizadevanjih, da se nemudoma s ceste preusmeri tovorni tranzitni promet in da država naposled uvidi, da je med vsemi variantami najbolj sprejemljiva južna, tista, ki se bolj ali manj le dotika Nature 2000. Da bodo zahtevali javno predstavitev projekta, saj lahko le tako povedo, kakšni so njihovi pogledi na predstavljeno, pravijo v civilni iniciativi. Krajani pa, da bi kazalo izkoristiti volitve, najprej državnozborske in potem še lokalne, čeprav kaj dosti zaupanja v politike nimajo več. Še vedno so tako nedokončana pogajanja v zvezi s prihodnostjo CERO Gajke, pa tudi tokratnega sestanka se v Spuhlji, kljub povabilu, ni udeležil nihče iz mestnega vodstva.
1000
tovornih vozil zapelje po Ormoški cesti na Ptuju
"Že pred desetletjem smo zagovarjali južno obvoznico, in ker se je tudi takrat zatikalo zaradi Nature 2000, se spomnim, je videmski župan ponudil, da tistih nekaj hektarjev zemljišč nadomestijo z novimi. Nekomu je preprosto v interesu, da se nič ne zgodi," ugotavlja Zvonko Kokol. Marjan Šamprl pa, da bi cesto oziroma pločnike ob njej morala urediti občina, ki pa je, kot kaže, svojo obveznost preložila na državo. Največja dilema, ki ostaja med prebivalci obeh četrtnih skupnosti, je, ali sploh privoliti v kakršnokoli posodobitev ceste in izgradnjo pločnika, čeprav je ta nujen, ali je pametneje do izgradnje obvoznice preprečiti vsa dela in se do mesta še naprej prebijati po obstoječi cesti. Država zdaj začetek gradnje regionalne ceste od Ormoža proti Ptuju, v prvi fazi pa zgolj do Markovcev, kjer naj bi se nova cesta priključila na staro cesto skozi Spuhljo in po Ormoški cesti do Ptuja, povezuje s soglasjem županov, da bodo dovolili to cestno povezavo do izgradnje južne obvoznice.
A ker trase zanjo še ni, pridobivanje vseh dovoljenj pa naj bi trajalo kar nekaj let, se domačini bojijo, da bo začasna cestna navezava po načrtovani rekonstruirani cesti kar trajala in država ne bo hitela z izgradnjo ptujske južne obvoznice.
