V markovski sejni dvorani je včeraj završalo, ko je predstavnica ministrstva za infrastrukturo Darja Kocjan, direktorica direktorat za kopenski promet, pojasnila, kako bodo nadaljevali umeščanje hitre ceste v prostor na potezi med Markovci in Ptujem. Napovedala je namreč, da bodo zdaj dali v presojo za pripravo državnega prostorskega načrta za manjkajoči del po eno severno in južno različico, ki ju je treba oceniti po ekonomski, prometni in predvsem okoljski plati. Tako bi predvidoma šele spomladi 2019 lahko prišli do konkretnejših rezultatov, saj je treba za izbiro izvajalca presoje izpeljati postopek javnega naročila.
Pobuda protestira
"Če vam je kaj do tisoč ljudi, ki se zdaj dušimo v prometu in hrupu ob prometni državni cesti, boste iz presoje severno različico izpustili. Ne gre namreč za obvoznico, pač pa bi šlo za mestno vpadnico, ki bi promet, še posebno tranzitnega, pripeljala v mesto, namesto da bi ga odpeljala mimo njega. Zato smo prepričani, da severne različice sploh ne gre presojati, ker njena izvedba ni realna in ji mi odločno nasprotujemo," je dejala Sergeja Puppis Freebairn, vodja ptujske civilne pobude za južno obvoznico.
Vse se da, če ...
Središki župan Jurij Borko je bil še bolj neposreden: "Poglejmo, kako hitro je bila izpeljana prostorska umestitev za Magno v Hočah. Ali ta naša hitra cesta morda ni nujna? Tako zaradi gospodarskih koristi kot zaradi izboljšanja prometnih razmer ter predvsem zaradi varnosti in zdravja prebivalcev. V občinah smo morali na prostorske načrte čakati tudi štiri do pet let, pri Magni pa smo videli, da vse gre, če se hoče. In prav tako angažiranost države upravičeno pričakujemo tudi pri umestitvi naše hitre ceste v prostor." Ob tem je navrgel, da v Srbiji na umestitev projektov v prostorske načrte investitorji čakajo pol leta in na Hrvaškem največ leto dni. Kot je znano, hitro cesto umeščajo v prostor že 12 let, čeprav bi po nacionalnem programu morala biti odprta že leta 2013. Milan Gabrovec, markovski župan, sicer tudi pobudnik in koordinator sestankov občin ob hitri cesti z državnimi predstavniki, je tudi bil jasen: "Zakaj silite v to severno različico in zakaj glede južne že enkrat ne dobimo jasnega odgovora, ali je ob prilagoditvah za območje Nature sploh mogoča? Seveda te prilagoditve tudi nekaj stanejo. Če veste, da je južna različica prometno in ekonomsko najbolj upravičena, zakaj se sploh še ukvarjate s severno?"
Dialog z naravovarstveniki
Vesna Kolar Planinšič iz sektorja okoljskega ministrstva za strateško presojo projektov je na veliko razočaranje prisotnih pojasnila, da ta ocena ustreznosti posameznih različic ceste ni izvedljiva, če imaš zgolj eno različico. Ob tem je poudarila, da je treba čim prej pričeti tudi dialog z naravovarstveniki, predvsem z Društvom za opazovanje in proučevanje ptic (DOPPS) s statusom društva v javnem interesu, kot tudi Zavodom RS za varstvo naravne dediščine. Ocenila je, da bi se dalo v pravočasnem dialogu z omenjenimi doseči tako upoštevanje dejanskega stanja narave kakor tudi zahteve naravovarstvenikov glede posega v prostor.
Tudi zapore ceste
Ptujska civilna pobuda za južno različico hitre ceste je v ponedeljek dopoldan pripravila še enega iz niza mirnih opozorilnih protestov ob Ormoški cesti. Napovedala je stopnjevanje pritiska, še posebno, če ne bo uslišana njihova zahteva po preusmeritvi tranzita na druge ceste. Nikakor tudi ne bodo dovolili, da se še naprej išče severna različica. Opozorili so, da se bodo, če ob zgraditvi prvega dela hitre ceste ne bo kmalu tudi južne obvoznice, ljudje samo še bolj in bolj dušili v prometu, ki zanje postaja neznosen. Napovedali so tudi možnost zapor te pomembne ptujske vpadnice.
9,6
miljona evrov je bilo za hitro cesto, ki je še ni, doslej porabljenega davkoplačevalskega denarja
