Naša "mobilnost"

Mobilnost je velika tema sodobnega sveta in s tem seveda evropskega in tudi slovenskega okolja. Pandemija koronavirusa je povzročila nekoliko drugačen pogled nanjo, a dejstva ostajajo nesporna: mobilnost je treba povečati, ji dati novo obliko in vsebino, kajti osredotočanje zgolj na ceste in osebne avtomobile nas pelje v prepad in propad. S tega zornega kota sem vedno znova fasciniram nad tem, kako so mobilnost razumeli in jo v naših krajih uresničili v 19. stoletju.

Glavna fotografija članka:Naša "mobilnost"
Večer
Datum 13. oktober 2020 03:00
Čas branja 2 min

Južno železnico, povezavo med cesarskim Dunajem in pristaniškim Trstom, dolgo kar 577 kilometrov, so v 19. stoletju zgradili v pičlih 18 letih! Seveda je bilo veliko zapletov – najprej so gradnjo zaupali zasebnikom, a se je kmalu pokazalo, da imajo ti povsem svojo računico – toda cesarstvo je dobro vedelo, zakaj se je spustilo v tako velik projekt. Železniško progo med Grosupljem in Kočevjem, dolgo 49 kilometrov, so začeli graditi maja 1892, jo končali julija naslednje leto, dobra dva meseca kasneje je po njej zapeljal prvi vlak. In seveda tirov južne železnice in omenjenega dela slovenske proge niso preprosto položili na mehko zemljo.

Obnova (!) proge med Grosupljem in Kočevjem se je začela leta 2008, po načrtu bi morala biti končana že lani. Rok je bil premaknjen na letošnje leto, toda veliko vprašanje je, ali bo potniški vlak na tej relaciji – to bi šlo v kontekst tako nujne in želene raznolike mobilnosti – pripeljal do Kočevja pred koncem zloveščega leta 2020.

Gradnja drugega tira na železniški progi Koper-Divača, dolgega zelo skromnih 27,1 kilometra, sicer ne spada v obolus obče mobilnosti, saj gre za povečanje zmogljivosti proge na omenjeni relaciji predvsem zaradi koprskega pristanišča. Toda ta drugi tir bo (ali naj bi bil?) sestavni del evropske železniške mreže, kar je izjemnega gospodarskega pomena, hkrati pa ima v svojem izvirnem načrtu zapisano tudi okoljsko vsebino. Zgodba je stara dvajset let, prva varianta trase je bila izdelana – težko je verjeti – leta 1996! Potem jih je sledilo še 16 (!), medtem se je zamenjalo nič manj kot deset vlad. Pred sprejetjem sedanje različice smo bili priča srditemu spopadu, pri čemer je bilo zelo težko ločiti utemeljena dejstva od »dejstev« s političnim ali še kakšnim drugim predznakom. Sedaj so zamenjali vodstvo družbe, ki ima na skrbi veleprojekt – poskrbelo naj bi za njegovo hitrejše uresničevanje.

Vprašanje je enostavno: koliko časa bi v habsburškem cesarstvu potrebovali za izgradnjo južne železnice in tistih nekaj pragov med dolenjskima krajema, ko bi delali tako, kot "delamo" sedaj?!

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
Se vam zdi prav, da stranke, ki na volitvah zberejo več kot odstotek glasov, a ostanejo zunaj DZ, prejemajo proračunski denar?
Da, tako ostanejo v tekmi z veliko močnejšo konkurenco.
9%
55 glasov
Morda bi morali dvigniti ta prag.
20%
119 glasov
Ne, ta institut služi samo preživetju določenih politikov.
67%
396 glasov
Ne vem, vseeno mi je.
3%
20 glasov
Skupaj glasov: 590
Domov next
Predstavljamo novo menijsko vrstico
Spoznajte nove funkcije in odkrijte, kako lažje najdete vsebine.
Onboarding next
Domov Domov next
Domov
Tvoja vstopna točka v Večer.
Vse najpomembnejše novice in zgodbe na enem mestu.
Minuta Minuta next
Minuta
Najhitrejši pregled dneva.
Ključne informacije na kratko, da vedno veš, kaj se dogaja.
Igre Igre next
Igre
Vsak dan nov izziv.
Sprosti se z igrami in preizkusi svoje znanje ter spretnosti.
Podkasti Podkasti next
Podkasti
Vsebina za poslušanje kjerkoli.
Zgodbe, pogovori in razlage tem, ki zaznamujejo dan.
Prijava Zapri
Profil
Tvoje nastavitve na enem mestu.
Upravljaj profil, naročnino in prilagodi vsebine svojim interesom.