Slepomišenja celjske občine in Cinkarne Celje je konec. Že res, da je Cinkarna Celje območje nekdanje cinkarne brezplačno prenesla na celjsko občino in da so bili na občini takrat, ko je šele tlela ideja o Tehnopolisu, zemlje celo veseli. Je pa res še, da sta takratni direktor Cinkarne Celje Marjan Prelec ter župan Bojan Šrot leta 2002 ob primopredajnem zapisniku navedla, da bosta v primeru, da se bo zemlja kasneje izkazala za onesnaženo, obe strani sporazumno sodelovali. A to so do zdaj bile le mrtve črke na papirju. Vsaj uradno v preteklosti ni bilo zaslediti, da bi si občina želela pomoči Cinkarne. Pred kratkim pa so v Delu razkrili, da se je občina odločila za tožbo proti Cinkarni Celje.
Cinkarna sedi na denarju, občina pa ne more urediti niti vrtcev
Novica je skorajda sovpadla z objavo novih rekordnih rezultatov Cinkarne Celje. Zgolj v prvih devetih mesecih so zabeležili že 25,5 milijona evrov čistega dobička (kar je dobra polovica proračuna celjske občine), zaposlenim so že sredi leta razdelili 13. plače, konec septembra so na bančnem računu imeli 42,9 milijona evrov, bančnih posojil pa zaradi konservativne politike vodenja Tomaže Benčine še vedno nimajo čisto nič. Na drugi strani je občina, ki bo morala zamenjati zemljino na vseh preostalih enajstih lokacijah vrtcev, trenutno pa lahko za ta namen letno nameni le 350 tisoč evrov.
To je lahko bil dober povod, da so se na občini spomnili, da je še čas, da jim Cinkarna Celje povrne 1,3 milijona evrov, kolikor jih je občina morala odšteti za sanacijo izkopane zemljine na območju stare cinkarne. Občina je namreč želela zgraditi komunalno infrastrukturo, pa jih je, preden jim je uspelo kup zasipati nazaj, ustavila inšpekcija, primer pa je kasneje prišel celo na ušesa Evropske komisije, zato je bila sanacija (stala jih je 1,3 milijona evrov), neizbežna.
Neetično, nekorektno, nemoralno
"Zadevo smo poskušali s Cinkarno Celje rešiti dogovorno. Ker to ni bilo možno, smo se odločili vložiti tožbo, sicer bi zahtevek zastaral," pojasnjuje župan Bojan Šrot. "Mogoče ni slabo, da o tem odloči sodišče. Smo tudi v postopku mediacije, ki je še sicer ni bilo. Se pa ve: svinec, cink in kadmij v Celju so otroci cinkarne," je presenetljivo jasen župan, ki so ga več kot očitno "zmotili" odlični poslovni rezultati, ki se bodo gotovo odražali v rekordnih dividendah lastnikom. Po drugi strani pa država, ki je obenem preko skladov večinska lastnica cinkarne, ni razpisala niti enega razpisa, s katerim bi si v Celju lahko pomagali pri sanaciji okoljskih bremen. Ti dve dejstvi sta županu prižgali zeleno luč za tožbo. "Očitek leti na večinskega lastnika, tj. državo, ki se obnaša zelo neetično in nemoralno do okolja. Ves dobiček si lastniki izplačajo iz Cinkarne, njihovo dediščino pa bi morala sanirati lokalna skupnost z denarjem vseh občank in občanov. Meni se to ne zdi korektno, niti etično, niti moralno. Upamo, da bo tako odločilo tudi sodišče, ker to bi potem v naslednji fazi bistveno spremenilo nekatere stvari."
Kaj če bi vse sanirala Cinkarna?
Če sodišče odloči v prid občini, se lahko sproži pravi domino efekt. Občina Cinkarno Celje namreč toži zgolj zaradi dela območja stare cinkarne; in povračilo naložbe v čiščenje 13.600 kubičnih metrov zemlje. Znesek 1,3 milijona evrov ob rekordnem dobičku podjetja (in dejstvu, da ima podjetje vedno pripravljene še okoljske rezervacije) na samo poslovanje ne bi imelo bistvenega vpliva. Celotno območje stare cinkarne pa je nekajkrat večje in sodba bi lahko vplivala tudi na to, da bi celotno območje morala očistiti sedanja Cinkarna.
"Teoretično se lahko zgodi tudi to. Mi smo sicer računali na evropska kohezijska sredstva za sanacijo starih bremen, a razpisov ni. V glavnem pa gredo stara bremena na račun cinkarne, nekaj morda še na račun koga drugega. Če bi želeli sanirati celo območje do globine šest do sedem metrov, bi to stalo okoli 50 milijonov evrov. Vsaj sam menim, da bi pri tem morala sodelovati tudi družba. Jasno bo potem to škoda za lastnike, saj bodo dobički manjši. In ko govorimo o lastnikih, spet pridemo do države," pravi župan. Preprosteje povedano, če država ni zagotovila kohezijskih sredstev za sanacijo starih bremen, naj jih pač kompenzira iz naslova nižjih dobičkov, računa Šrot, prepričan, da bi bilo zemljišče, če bi bilo to denimo v Šiški, že zdavnaj v celoti sanirano z državnimi sredstvi.
