NR
S staranjem se naše mentalne in fizične sposobnosti zmanjšujejo, dodatno pa lahko stanja, kot je denimo Alzheimerjeva bolezen, vse skupaj še poslabšajo. Nova študija, objavljena v strokovni reviji Frontiers in Human Neuroscience, je pokazala, da lahko starejši ljudje, ki redno telovadijo, znake staranja v možganih precej upočasnijo ali celo nevtralizirajo, najučinkovitejši pri tem pa je menda ples, poroča Science Daily.
"Telesna vadba je zelo koristna, saj upočasni ali celo izniči s staranjem povezano upadanje mentalnih in fizičnih zmogljivosti," poudarja dr. Kathrin Rehfeld, vodja študije, ki so jo izvedli znanstveniki v Centru za nevrodegenerativne bolezni v Magdeburgu v Nemčiji. "S to študijo smo dokazali, da dve različni vrsti telesne vadbe, torej ples in vzdržljivostni športi, krepita področje možganov, ki s staranjem deluje vse slabše. Ko smo obe vadbi primerjali, pa se je izkazalo, da le ples vodi k opaznim vedenjskim spremembam v smislu izboljšanega ravnotežja."
Koraki, gibi, formacije, ritmi
V študijo so bili vključeni prostovoljci, v povprečju stari 68 let, ki so se obvezali, da bodo leto in pol vsak teden obiskovali plesni tečaj ali se udeleževali treninga za izboljšanje vzdržljivosti in fleksibilnosti. Po koncu študije so znanstveniki pri članih obeh skupin opazili povečanje hipokampusa. To je zelo pomembno, ker je lahko ta predel možganov precej nagnjen k starostnemu kognitivnemu upadu in ga lahko prizadenejo bolezni, kot je na primer Alzheimerjeva bolezen. Igra tudi ključno vlogo pri spominu in miselnem učenju pa tudi pri ohranjanju ravnotežja.
Čeprav so že z več preteklimi študijami dokazali, da lahko s telesno vadbo preprečimo starostno upadanje mentalnih sposobnosti, pa do zdaj ni bilo znano, katera vrsta vadbe je v tem primeru najbolj učinkovita. Da bi to ugotovili, so prostovoljcem dodelili različne vrste vadbe. Program običajnega treninga je zajemal predvsem ponavljajočo se vadbo, kot sta kolesarjenje ali nordijska hoja, medtem ko so bili ljudje, ki so hodili na plesni tečaj, vsak teden soočeni s kakšnim novim izzivom.
"Naše seniorje v plesni skupini smo nenehno postavljali pred nove izzive z učenjem različnih zvrsti plesa, od jazza do latinskoameriških plesov. Koraki, gibi z rokami, formacije, hitrost in ritmi so bili vsak drugi teden drugačni, zato so bili udeleženci tečaja nenehno v učnem procesu. Najtežje je bilo zanje, ko so se morali pod časovnim pritiskom in brez namigov plesnega učitelja spomniti vseh koreografij," pojasnjuje dr. Rehfeldova.
Ti dodatni izzivi so tisti, ki so po mnenju znanstvenikov odgovorni za izboljšano ravnotežje pri udeležencih plesnega tečaja. Dr. Rehfeld in njeni kolegi nameravajo na osnovi izsledkov te raziskave preučiti nove programe vadbe, s katerimi bi morebiti maksimirali njene pomlajevalne učinke na možgane.
"Trenutno preverjamo nov sistem, poimenovan Jymmin (skovanka iz besed jamming in gymnastic). Sistem temelji na senzorjih in generira zvoke (melodije, ritme) na osnovi telesne aktivnosti. Vemo, da se pacienti z demenco močno odzivajo, ko poslušajo glasbo. V okviru študije bi radi pri pacientih z demenco kombinirali obetavne vidike telesne aktivnosti in aktivno ustvarjanje glasbe."
Dr. Kathrin Rehfeld za zdaj vsem ljudem svetuje, naj vstanejo s stola in zaplešejo ob ritmih svoje najljubše glasbe. "Prepričana sem, da bi radi bili vsi med nami zdravi in tako dolgo, kot je le mogoče, neodvisni od tuje pomoči. Telesna aktivnost je eden od dejavnikov, ki precej pripomorejo k temu, saj lahko z njo nevtraliziramo več dejavnikov tveganja in upočasnimo s staranjem povezano upadanje svojih zmogljivosti. Menim, da je ples najboljše orodje, saj omogoča, da svoje telo in um postavljamo pred vedno nove izzive, zlasti v poznih letih."
