Še to bi nam naredili, da mi glasbeniki, pisatelji in pesniki ne bi imeli več reke, ki nam je v navdih, je minuli vikend v Sladkem Vrhu rekel prleški kantavtor Tadej Vesenjak. Na cilju Marša za Muro, protestnega shoda za reko, ki pri nas teče od Ceršaka do Gibine, se je obrnil h glasbenemu kolegu: "Kajne, Vladek?"
Vlado Kreslin, ki poje o Muri in krajih ob njih, je pesem Reka tam zapel v živo. "Če se vprašalo bo, kaj bi rad bil, če bi še enkrat živel, rad bi bil reka, voda in led, ko stopiš vame, objameš ves svet," je del besedila. Bil bi reka, če bi bila svobodna, igriva, kot je zdaj Mura.
Reka, ki je ločevala, naj povezuje
Pred tremi desetletji so reko ubranili
Kreslin je z več kot tristo pohodniki prehodil pot ob reki, po kateri so v Jugoslaviji hodili graničarji in se ji je bilo nevarno približati; zdaj, ko se ljudje vračajo k reki, bi ljudi od nje odvrnili z betonskimi elektrarnami. Že v osemdesetih je Vladek igral na koncertih za Muro, takrat je protest ustavil projekte, vendar pred betonarji nikoli ni miru.
"V osemdesetih letih smo strokovno zavrnili postavitev dvanajstih elektrarn, ki so jih hoteli zgraditi, zdaj spet poskušajo," je dejal takrat izpostavljeni naravovarstvenik Matjaž Jež. Redki so mu ploskali, a je vztrajal, zdaj je več ozaveščenih ekologov, vendar so tudi lobisti za elektrarne bolj pretkani.
Tudi Valentina Smej Novak, založnica in hčerka borca za ohranitev Mure, Štefana Smeja, je triintrideset let po prvih protestih, ki so bili nekoliko nižje v Prekmurju, prišla k reki. "Pravijo, da ne moremo dvakrat stopiti v isto reko, ker so tiste vode že odtekle, a drugače ne gre, spet je treba," je rekla. "Generaciji pred nami je Muro uspelo rešiti, zdaj imamo zgodovinsko priložnost in dolžnost, da jo spet zaščitimo pred kratkovidnostjo investitorjev. Če bi takrat prevladali graditelji elektrarn, ne bi bilo takšnih turističnih in biokmetijskih razvojnih možnosti, kot so zdaj, vprašanje je, ali bi še črpali mineralno vodo."
Slovenija ima elektrike dovolj, celo izvažamo jo. "Zato iščimo razvoj in priložnosti tam, kjer zares so in kjer jih vidijo strokovnjaki in prihodnje generacije: z delovnimi mesti v turizmu, v sonaravni pridelavi ter z dragocenima mineralno in pitno vodo. Ohranimo naravo diverziteto tam, kjer je, da je ne bomo čez triintrideset let let objokovali in uvažali."
Letošnje leto bo odločilno
Stojan Habjanič, koordinator kampanje Rešimo Muro, je rekel, da je "razkošje naravnih ekosistemov, živečih ob tekoči reki Muri", rešitev za prebivalstvo ob njej. "Gozdovi kot pljuča, branik pred vetrovi in hladilna pregrada v poletni vročini, mokrišča kot hranilniki vlage, prodni nanosi kot čistilci pitne vode, rečni rokavi kot labirinti in zavetišča za živa bitja, sprehajališča, kolesarske poti, plovba po reki, življenje ob reki, turizem," je našteval stvari, ki bi jih elektrarne pregnale.
"Ob reki živimo poleg komarjev, sulcev in žab tudi ljudje," je spomnila dr. Sonja Bezjak iz Muzeja norosti s Trat. V strokovnih razpravah si zato prizadevajo, "da se v postopku upošteva tudi človeka in njegovo tisočletno navzočnost ob reki. V obubožani in deprivilegirani regiji namreč vidimo Muro kot svojo razvojno priložnost, ki jo želimo graditi na trajnostnem turizmu in kmetijstvu. Reka, ki je ločevala Avstrijo in Slovenijo, naj nas povezuje. Nesprejemljivo je, da bi nam danes razvojno priložnost vzeli zaradi nekih enostranskih interesov ljudi, ki z regijo nimajo nič."
"Leto 2018 bo odločilno za Muro, saj Slovenija sprejema ključne energetske dokumente, ki vključujejo energetsko izrabo naše edine reke brez elektrarn," je opozorila Andreja Slameršek, tudi iz kampanje Rešimo Muro. Nevladne organizacije so zahtevale, da Muro izbrišejo iz teh načrtov. "Poleg presoje vplivov na okolje, ki bi bila katastrofalna, je pomemben tudi javni interes. Prepričani smo, da je bolj v javnem interesu to, da ohranimo naravo kot pridobljena energija.
