Tudi jaz nisem navdušen nad zmago SDS, ampak pravila igre je treba spoštovati. Janez Janša naj sestavi vlado. Če jo more. Ima pravico. Situacija je sicer zapletena, ampak sam sem še vedno prepričan, da jo bo sestavil za malico. Kaj pa nam preostane drugega? Kaj so volitve in demokracija drugega kot pravila igre? Ali naj se zdaj zgledujemo po Viliju Kovačiču, ki noče in noče priznati referendumskega poraza? Ali naj tako kot Josip Broz leta 1928 rečemo, da ne priznavamo tega buržoaznega sodišča, ker se čutimo odgovorne samo svoji partiji?
Za eno stotinko in en koš
Skratka, strinjam se s predsednikom Pahorjem, ki nima pomislekov glede tega, da je Janez Janša zmagovalec teh volitev in da mu zato pripada pravica, da prvi poskusi sestaviti vlado.
Kakorkoli obrnemo, Janša je zmagovalec volitev. Trditi, da je "relativni" zmagovalec, je hinavsko in navijaško izkrivljanje dejstev s strani poražencev in njegovih antipatizerjev. Med katere se prištevam tudi sam. Ampak!
Kaj naj bi to sploh pomenilo, "relativni" zmagovalec? Da ni zmagal dovolj prepričljivo? Da ni "zelo" zmagal? Da je samo "malo" zmagal? Da je matematični izračun, da je SDS letos dobila 40.000 glasov manj, pa vendar 4 odstotke več kot pred štirimi leti, demokratično nevzdržen?
Kaj pravzaprav hočete povedati? Da si SDS ni priborila absolutne, dvotretjinske, ustavne večine v državnem zboru? Že, ampak zakaj ste tako obsedeni s to absolutno večino? Z absolutno premočjo? Ali vas moč tako fascinira? Po mojem ne. Kakšen halo bi šele zganjali, dragi moji, če bi Janša zmagal tako prepričljivo kot Orban!
In ali mar rečemo, da sta smučar ali šprinter "relativna" zmagovalca, če sta bila hitrejša od drugouvrščenega samo za stotinko? Ali za košarkarsko reprezentanco, da je "relativna" zmagovalka, če zmaga samo za en koš?
Neprimerno
Pahor tudi pravi: "Janez Janša je nedvomno močna politična osebnost, vendar demokratične institucije v Sloveniji niso tako krhke, da bi zaradi njega morali zagnati preplah."
Saj res. Za politike z avtokratskimi in avtoritarnimi tendencami v diplomatskem žargonu uporabljamo ta understatement, da so "močne osebnosti".
Za predsednika bi bilo neprimerno, če bi rekel, da Janša vodi politiko sovraštva in uporablja protibegunsko, nacionalistično retoriko. Za predsednika bi bilo neprimerno, če bi z zmagovalcem volitev polemiziral o njegovem dosedanjem - preden je na lepem spet postal državotvoren mucek - konfliktnem in žaljivem komuniciranju s presstitutkami, prostitutkami, levimi fašisti, komunajzerji, trenirkarji, opankarji, piškotkarji, buzeranti in ljubitelji garažnih bulmastifov.
Niti ne bi bilo primerno, če bi predsednik dokazoval ali celo samo insinuiral, da je SDS zmagala na dopingu madžarskih političnih in medijskih intervencij in subvencij, pa tudi po zaslugi senzacionalističnega, ku-klux-klanovskega agitpropa medijev, ki jih ima sama v lasti.
Faute de mieux
Ne. Predsednik Pahor ne more reči, da je Janša desničar, ki ga je treba nekako zaustaviti. Janša je zdaj zmagal na volitvah in je prepozno, da bi ga kdorkoli in kakorkoli ustavljal pri poskusu, da sestavi vlado. Zdaj ima demokratično legitimiteto zmagovalca na volitvah. Če bi mu jo v nasprotju s predpisanimi procedurami odvzeli, bi to bil puč.
Pahorju dam prav tudi glede tega, da "demokratične institucije v Sloveniji niso tako krhke, da bi zaradi (Janševe zmage) morali zagnati preplah", vendar sem glede pozivanja k razumu in umirjanju žoge skeptičen. V Sloveniji se to dvoje ponavadi ne obnese, ker živimo v permanentnem afektu in mislimo, da je zmagal bavbav. Brez strahu? Še pomnite deset dni nazaj, tovariši? Pred kom in zakaj nas pa potem strašite?
Odkar pomnim, sem volil faute de mieux. Stranko, ki se mi je zdela najmanj slaba izbira. Zato zdaj mislim, da bo manj slabo, če sestavi vlado zmagovalec, za katerega nisem volil, kot če jo sestavijo poraženci, ki se matematično pretvarjajo, da so zmagovalci - in za katere (z eno izjemo, seveda) tudi nisem volil. V nobenem primeru ne bom zadovoljen. Sicer pa sem na to navajen in ne delam panike zaradi tega. Pa saj smo vsi navajeni, ne?
