Premalo vojakov je varnostni problem

V generalštabu Slovenske vojske so potrdili naše neuradne informacije, da je načelnik, generalmajor Andrej Osterman, predlagal razpravo o kadrovskih težavah, ki pestijo slovenske oborožene sile, v Svetu za nacionalno varnost (SNAV). Kot smo že decembra pisali v Večeru, struktura stalne sestave pripadnikov Slovenske vojske namreč že od leta 2012 ne dosega kadrovskih načrtov, ki sta jih potrdila vlada in državni zbor. Skladno s strateškimi dokumenti bi namreč morala imeti stalna sestava vsaj 7600 pripadnikov. Od leta 2012 ta številka vztrajno pada, saj vsako leto več ljudi zapusti vojaške vrste, kot pa se jim pridruži. V letu 2017 denimo so v vojski na novo zaposlili le 130 ljudi, vojaške vrste pa je zapustilo vključno z upokojevanjem od 200 do 300 ljudi. "Zmanjšana kadrovska popolnjenost je v letu 2017 že dosegla takšno mejo, da so pripadnice in pripadniki kontinuirano preobremenjeni z nalogami, saj je primanjkljaj s kadri že dosegel približno deset odstotkov od načrtovane sestave. Posledično se povečuje delo preko delovnega časa, kar bo imelo za posledico izgorelost zaposlenih," pojasnjujejo v vrhu vojske. Iz kabineta predsednika vlade so nam sporočili, da bo sekretariat SNAV, ki ga vodi Cerarjev sekretar za nacionalno varnost Erik Kopač, predlagano temo obravnaval "v skladu s svojimi pristojnostmi na naslednji seji sekretariata". To pa še ne pomeni, da bo prišla tema tudi na dnevni red SNAV, ki ga vodi predsednik vlade Miro Cerar.

Nezaustavljiv trend padanja

Od leta 2016 je število vojakov prvič nižje od 7000. "Če se do leta 2022 trend za zaposlitev v vojski ne bo obrnil, bo naše stanje pod 6000 pripadnikov. To je za 1600 manj, kot nam velevajo strateški dokumenti," pravijo viri v vrhu obrambnega resorja. Da bi se trend obrnil, obstaja zelo majhna ali celo nikakršna verjetnost. Ministrica za obrambo Andreja Katič je sicer pred tremi leti imenovala delovno skupino za spremljanje zaposlovanja. Delovna skupina je pod vodstvom načelnika Ostermana oblikovala in izvedla kar 43 notranjih ukrepov, s katerimi so se izboljšali postopki zaposlovanja. A kot opozarjajo v vojski, na ukrepe zunaj pristojnosti ministrstva in vojske skupina ne more vplivati. Zato se je Osterman odločil, da predlaga razpravo o kadrovskem primanjkljaju v Slovenski vojski v Svetu za nacionalno varnost.

Ne le višje plače, potrebne so sistemske spremembe

Osterman je v svojem pozivu opozoril na potrebo po sistemski ureditvi za višje plače pripadnic in pripadnikov vojske, da bo vojaški poklic konkurenčen na trgu dela. Trenutno je osnovna bruto plača vojaka 927 evrov, medtem ko je povprečna slovenska bruto plača 1591 evrov. Pred desetimi leti se je povprečna plača v Sloveniji gibala okrog 1200 evrov bruto, kar pomeni, da se je v desetih letih povišala za približno 30 odstotkov. Plača vojaka pa je bila v letu 2006 le za evro nižja, kot je danes. Poleg potrebe po izboljšanju gmotnega stanja vojakov je Osterman predlagal potrebo po sistemski ureditvi zaposlovanja v obrambno-varnostni sistem tako, da si posamezni segmenti državnih organov med sabo ne bodo konkurirali na trgu dela. Kot možnost za izboljšanje kadrovskega stanja je navedel tudi potrebo po ureditvi nekaterih ugodnosti za poklicne pripadnice in pripadnike, kot to poznajo v številnih vojskah zveze Nato.