Matjaž Gruden, Strasbourg
Sem velik domoljub. Rad imam Slovenijo. Prijatelje in znance v tujini pogosto nadlegujem z navdušenimi opisi lepote moje domovine, od narave do hrane in ljudi. Rad imam svoj jezik in slovensko kulturo. Navdušeno navijam za slovenske športnike.
Sem tudi družinski človek. Zelo mi gre za moje štiri otroke. Za ženo tudi. Družinske vrednote so zame nekaj najbolj dragocenega.
Cenim varnost. Spoštujem in delim pričakovanja ljudi, da bo država ustrezno poskrbela za javni red in mir in za zaščito pred terorizmom in kriminalom, če je možno, preventivno, če pa je potrebno, tudi z represivnimi ukrepi. Verjamem, da država, pa čeprav majhna, potrebuje ne le ustrezno usposobljeno, opremljeno in plačano policijo, ampak tudi vojsko. Menim, da mora Slovenija prevzeti svoj del odgovornosti za zagotavljanja stabilnosti in miru, ne zgolj znotraj svojih meja, ampak tudi v svetu.
V času begunske krize, ki smo ji bili priča pred dvema letoma, sem bil zaskrbljen. Prepričan sem, da stihijsko prehajanje državnih meja ni sprejemljivo in zahteva ustrezen in učinkovit odgovor vseh pristojnih institucij in organov. Menim, da ljudi ni mogoče nahraniti s parolami in demagogijo, ampak zgolj z uspešnim gospodarstvom. Podpiram ukrepe za spodbujanje kreativnosti, dinamičnosti, razvoja in rasti. Verjamem, da ne smemo porabiti več kot bomo zaslužili. Z drugimi besedami, boste rekli nekateri, sem tipičen zarukani desničarski slovencelj.
Po drugi strani pa je tudi res, da sem do Slovenije in še posebej slovenske politike, pogosto zelo kritičen. Sem prepričan, čeprav kritičen Evropejec. Verjamem v dobrososedske odnose. Skrbi me ponovni vzpon nacionalizma in fetišiziranje nacionalne suverenosti. Odprt sem do drugih in do drugačnosti. Multikulturnost zame ni psovka, ampak vrednota. Podpiram pravice istospolnih oseb. Verjamem, da smo kot družba dolžni zagotoviti spoštovanje človeškega dostojanstva in polno uživanje pravic vsem državljanom, brez kakršnekoli diskriminacije.

Za zmago nad populistično polarizacijo, ki ogroža demokracijo in svobodo, potrebujemo spravo med vrednotami. Ne zato, da bi vsi mislili enako, ampak zato, da se zavemo, da smo lahko zadovoljni, varni in srečni in še vedno svobodni in še vedno ljudje.