Princ Harry je na dogodku InterEdge v Melbournu iskreno spregovoril o svojih najtežjih življenjskih trenutkih. Spomnil se je obdobja po smrti svoje matere, princese Diane, ki je umrla tik pred njegovim trinajstim rojstnim dnevom. Takrat je začutil močan odpor do svojih kraljevih dolžnosti. "Pomislil sem, da nočem te službe. Nočem te vloge, ne glede na to, kam vodi. To je ubilo mojo mamo," je povedal.
Dodal je, da je zaradi teh občutkov dolga leta tiščal glavo v pesek in se izogibal soočenju z resničnostjo. Šele kasneje je spoznal, da lahko svojo prepoznavnost in vire uporabi za pozitivne spremembe v svetu. Pri tem ga je vodila misel na to, kaj bi od njega pričakovala njegova mama.
Pobeg pred resničnostjo in iskanje pomoči
V nadaljevanju je priznal, da so ga pogosto preplavili občutki nemoči, tesnobe in stresa. Večkrat se je počutil izgubljenega in izdanega, zunanji ter notranji pritiski pa so se zdeli neizprosni. Kljub temu se je moral vedno znova pojaviti v javnosti in se pretvarjati, da je vse v najlepšem redu, saj ni želel nikogar razočarati.
Spremembo v njegovo življenje je prineslo očetovstvo, saj je takrat začel jasneje opažati verižne reakcije svojih dejanj in čustev. Poudaril je, da iskanje strokovne pomoči ne predstavlja šibkosti, ampak veliko moč. Sam je s terapijo odlašal predolgo, saj je pomoč poiskal šele takrat, ko je dobesedno v fetalnem položaju obležal na kuhinjskih tleh.
