Politična demontaža kulture

Ministrstvo za kulturo izvaja politiko, ki vodi proti končni demontaži kulturnega ustvarjanja samostojnih ustvarjalcev in kulturnih organizacij nevladnega sektorja, opozarjajo ustvarjalci v kulturi.

Emil Hrvatin iz zavoda Maska je opozoril, da gre pri ravnanju ministrstva za kulturo le za novo verzijo stare zablode, da je nevladna kultura ljubiteljska kultura.
Emil Hrvatin iz zavoda Maska je opozoril, da gre pri ravnanju ministrstva za kulturo le za novo verzijo stare zablode, da je nevladna kultura ljubiteljska kultura.
Robert Balen
Datum 17. januar 2018 15:48
Čas branja 3 min

Spremljajte zgodbe, ki so pomembne. Izberite Večer kot svoj prednostni vir v Googlu.

NASTAVI ↗

Mariborsko društvo Moment je letos prvič uspelo na programskem razpisu kulturnega ministrstva, ki je sicer razdelilo desetino manj sredstev kot pred štirimi leti. „Ko smo dobili odločbo, smo vriskali in skakali od veselja,“ je priznal Uroš Kaurin. „Vendar se zavedamo, da smo vezani na celotno sceno uprizoritvene umetnosti in da nas ne bi bilo brez drugih organizacij na tem področju. Prav tako nas ne bi bilo, če ne bi bilo solidarnosti na sceni in če ne bi bili vsi solidarni z vsemi. Vsi se moramo boriti za vse – drugače se ne bomo borili. In če ne bomo delali umetnosti za vse, umetnosti ne bomo delali.“
Na nov pogoj ministrstva za kulturo – da morajo organizacije zaračunati vstopnino za kulturne dogodke, če želijo kandidirati za javni denar, je opozorila tudi Katarina Mirović iz Foruma Ljubljana. „To je dejansko škodljivo – tako za širša občinstva kot za kulturno vzgojo.“
Večkrat ponovljeno sporočilo današnje tiskovne konference je bilo, da v politiki kulturnega ministrstva ni razvojne naravnanosti, predvsem pa v njihovem delovanju ni prostora za dialog, ampak zgolj za monolog.
Umetnik Janez Janša iz zavoda Maska je opozoril, da so lani objavljen razpis na ministrstvu omejili tako z moratorijem na število organizacij, ki lahko na razpisu prejmejo sredstva, kot tudi z višino sredstev. „Ne gre le za nadaljevanje varčevalnih ukrepov na področju kulture, ampak za politično odločitev – ne le kulturnega ministrstva, ampak vladne koalicije,“ je dejal Janez Janša. S tem se onemogoča kulturne organizacije in produkcije, v katere je v preteklosti vlagalo tudi ministrstvo in ki so pomembno prispevale k razvoju kulturnega prostora. „Gre za željo po nadzoru in standardizaciji produkcije,“ opozarja sodobni umetnik. Da je situacija posebej katastrofalna tudi na glasbenem področju, je opozoril Martin Bricelj Baraga, medijski umetnik in ustanovitelj festivala Sonica.
"Kultura je ekosistem različnih akterjev in če se poruši en del, se poruši celoto,“ opozarjajo v Asociaciji, da ravnanje ministrstva ogroža tudi evropske projekte, ki so jih uspeli pridobiti kulturni ustvarjalci. Področja glasbe, vizualne, uprizoritvene in intermedijske umetnosti so pri zadnjem programskem razpisu doživela največje reze, je dejala Jadranka Plut. Ljubljanska galerija Kapelica je sicer prejela programska sredstva, a kot večina ostalih organizacij manj kot v prejšnjem obdobju. Jurij Krpan je prepričan, da gre le za zadnji odraz trenda, ki ga je mogoče opaziti v politiki ministrstva in se stopnjuje: "Uničuje se funkcionalne sisteme. Ministrstvo za kulturo izkoristi vsako priložnost za slabitev nevladnega sektorja," opozarja kustos. Nevenka Koprivšek iz zavoda Bunker je ob tem izpostavila nemoč nevladnikov v kulturi, da bi zahtevali od ministrstva, da izpolni dane obljube. A zavedanje obstaja. "Sedanji sistem nas sili, da se borimo eden proti drugemu. S tem pa izginja polje dialoga med nami, ustvarjalci,“ je plesalec Uroš Kaurin jasno opisal nesprejemljivost sedanjega stanja.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
Kolikokrat na dan si umijete zobe?
Enkrat, samo zjutraj.
13%
50 glasov
Samo zvečer, pred spanjem.
16%
59 glasov
Zjutraj in zvečer.
54%
201 glasov
Večkrat na dan.
17%
63 glasov
Skupaj glasov: 373