Pokorno javljam, da sem elita

V nedavnem intervjuju je koordinator Levice, Luka Mesec, odgovarjal na vprašanje glede očitkov, da je kaviar levičar, ki nosi drage puloverčke in superge. Sam ga pred temi očitki ne bom branil, ker to prepričljivo in argumentirano zmore sam, sem pa ob branju začutil solidarnost zato, ker tudi sam nisem ravnodušen do kvalitetne obutve in pletenin. Skrb za urejenost me spremlja že od mladih nog, tako kot tudi aktiven in kritičen odnos do sveta. Vse do nedavnega mi tega ni nihče očital. Nikomur se ni zdelo, da je bila moja gimnazijska angažiranost proti smrtni kazni ali nacionalizmu manj kredibilna, ker sem to počel v novih starkah. Čaksih, kot jim rečete onkraj Trojan. "Upornik vsekakor", kot je rad rekel moj oče Igor, "ampak bolj Engels kot Marx". Do nedavnega. Dokler nisem bil, zaradi fotografije iz ljubljanske gostilne, objavljene na Facebooku, izpostavljen grobemu napadu na verodostojnost mojih prepričanj, javne besede in profesionalnega dela. Kdor hodi v take fensi gostilne, že ne more prepričljivo zagovarjati človekovih pravic. Hohštaplerski elitist. Šah, mat, drži gobec in marš v kot.
Verjetno mi v obrambi pred očitki o elitizmu ne koristi pisanje o populizmu, ki ga mnogi enačijo z antielitizmom. Ker sem do populizma zelo kritičen, bi se dalo moje pisanje razumeti kot implicitna kritika antielitizma. Naj razjasnim kakršnekoli dvome. Kritika ni zgolj implicitna. Antielitizem je po mojem globokem prepričanju sektaški diskurz, ki ne starta na žogo, ampak na igralca. V nogometu si za kaj takšnega prislužiš rdeči karton, v politiki pa od mnogih žanješ podporo in aplavz. Označiti nekoga za pripadnika elite je postalo univerzalno sredstvo diskreditacije; ohlapna, zdrizasta in smrdljiva nalepka, ki jo lahko kdorkoli nalepi na kogarkoli. Na eni strani Orban in Kaczynski na Bruselj, ki od njiju zahteva, naj spoštujeta temeljne vrednote evropskega povezovanja, na drugi pa antipuloverski aktivisti na Luko Mesca in njegovo ne dovolj proletarsko garderobo. Zmerjanje političnih nasprotnikov z elitizmom je zadnje čase celo bolj priljubljeno na desnici kot na levici. Ko začne z obtožbami o elitizmu opletati celo karikirano snobovski britanski konservativec Jacob Rees-Mogg, znan tudi kot "član parlamenta iz 19. stoletja", je verjetno čas za resen razmislek.