Več kot tridesetmilijonska izguba UKC Ljubljana in polovico tolikšna izguba UKC Maribor odpirata precej širša vprašanja od "sanacijskih", s katerimi se zdaj ukvarjajo nadzorni sveti obeh institucij. Že podatek, da je UKC Ljubljana izvedel za šest milijonov ambulantnih storitev "čez načrt ZZZS", ki mu jih ta kljub skoraj devetdesetmilijonskemu "presežku" noče poplačati, govori o skrajno škodljivem vplivu ZZZS na delovanje našega zdravstvenega sistema. Edina "šola", ki jo finančno odgovoren direktor bolnišnice potegne iz takega ravnanja ZZZS, je prepoved predstojnikom oddelkov, da bi letos kakorkoli presegli načrtovano število storitev, čeprav bodo ambulante prazne, bolniki pa bodo čakali v neskončnih čakalnih vrstah. Saj je vsak pregled "čez načrt ZZZS" dodatna izguba za bolnišnico.
Druga vnebovpijoča anomalija ZZZS, ki deluje rušilno na naš zdravstveni sistem, je plačevanje zdravstvenih storitev s slabo razdelanim in še slabše ažuriranim sistemom SPP (skupine primerljivih primerov). Ta obračunski sistem je bil povzet po avstralskem zgledu, ki je namenjen predvsem bolnišnicam na sekundarni ravni in tam dobro deluje – vendar predpostavlja delujoče avstralske standarde in kontrole ter upravljavske mehanizme in odgovornost vseh vpletenih. Naš sistem SPP je mrtvo računovodsko truplo, ki se slabo prilagaja dinamičnemu razvoju medicinskih storitev, zato posamezne vrste storitev lahko ostajajo dolgotrajno, leta in celo desetletja, podplačane ali preplačane, ne da bi uradniki na ZZZS to "opazili" in naredili ustrezne korake, da bi cenovne nesmisle uskladili z dejansko vrednostjo storitve."
