(POGLED) O miru in zmagi za vsako ceno ali kaj nas uči primer Kašmirja

Poslušaj
EPA
V nadaljevanju preberite: 

- Dovolite mi, da si sposodim izraz "moralna megla vojne" Siniše Maleševiča, sicer enega najpomembnejših sociologov na področju proučevanja nacionalizmov v 21. stoletju, da bi orisal zgornji kontekst. Vojne – naj gre za rusko agresijo na Ukrajino, genocid v Gazi, državljansko vojno v Sudanu ali pa štiridnevno vojno med Indijo in Pakistanom – ne omogočajo moralnega absolutizma, temveč kontekstualnega; ne glede na to, da smo v grobem vzgojeni in socializirani – sploh v primeru nasilja – v moralni absolutizem.

- Kašmir je na žalost – podobno kot palestinsko vprašanje – mešanica dekolonizacijskih procesov po koncu druge svetovne vojne, zahodne ignorance in geneze razvoja na eni strani multilateralizma ter ohranjanja (ne)vzdržnega statusa quo držav v pogojih zahodnega imperializma, ki ga Edward Said osmisli s terminom "Orientalizem".

- Svet si je l0. maja oddahnil, ko je prišlo do prekinitve sovražnega ognja med Pakistanom in Indijo. Predvsem zato, ker je Kašmir ujet med tri jedrske sile – Indijo, Pakistanom in Kitajsko.
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.