Pogled evroposlanca: Kdo ruši avtorsko direktivo

Glavna fotografija članka:Pogled evroposlanca: Kdo ruši avtorsko direktivo
Reuters

Franc Bogovič,  poslanec Evropskega parlamenta (SLS/EPP)

Datum 5. september 2018 08:35
Čas branja 2 min

V zadnjih dneh nabiralnike poslancev Evropskega parlamenta znova zasipa na stotine enakih, elektronsko generiranih sporočil. Svarijo pred cenzuro na spletu, ugrabitvijo interneta, zahtevajo stop filtriranju in davkom na spletne povezave. Vse to naj bi prinašala nova evropska direktiva o avtorskih pravicah. Tudi sam sem se začel spraševati, ali bomo res ogrozili svobodo interneta. Zato sem se odločil natančno poglobiti v novo avtorsko zakonodajo. Po preučitvi dokumenta, sestankih s strokovnimi sodelavci in večkratnimi pogovori s poročevalcem Evropskega parlamenta za direktivo, kolegom Axelom Vossom, ugotavljam, da so strahovi odveč. Delamo dobro in pozitivno stvar, ki se bo postavila na stran majhnih avtorjev, glasbenikov, pisateljev, filmarjev, založnikov in novinarjev ter jih postavila v bolj enakovreden položaj nasproti spletnim gigantom, ki tržijo medijske, glasbene in druge vsebine prek svojih spletnih platform. Direktiva je tudi del naporov, ki jih vlagamo v vzpostavitev skupne digitalne unije, s katero EU načrtuje voditi usklajeno politiko v odnosu do velikih svetovnih tehnoloških multinacionalk.
Stališče parlamenta glede direktive se tako ne osredotoča na posameznega uporabnika interneta, temveč na velike spletne platforme, ki danes služijo milijarde evrov, avtorjem pa po lastni presoji prepuščajo neko miloščino. Teži k temu, da se pravna razmerja med tržniki avtorskih vsebin in avtorji oz. lastniki pravic uredijo na ravni, kjer bodo sistemsko zaščiteni tudi manjši avtorji in lastniki avtorske pravice, ki si ne morejo privoščiti zapletenih pravnih bitk na sodiščih. Direktiva ne določa kakršnihkoli nadomestil, avtor oz. lastnik pravice bo lahko dovolil tudi brezplačno objavo, pomembno je zgolj to, da bosta morala imeti s ponudnikom urejen pravni odnos. Vse druge organizacije, katerih primarna dejavnost ni trženje spletnih vsebin, so iz direktive izvzete (izobraževalne/raziskovalne ustanove, spletne trgovine in enciklopedije, blogi, start-upi, mala podjetja itd.).

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
Ali bi morala srbska skupnost v Sloveniji pridobiti status manjšine?
Da, in to čimprej!
5%
17 glasov
Njen status je že ustrezno urejen v posebnem zakonu.
12%
45 glasov
Ne, ustava je tukaj jasna.
48%
178 glasov
Ne, to bi bila diskriminacija drugih narodov iz bivše Jugoslavije.
30%
110 glasov
Ne vem, vseeno mi je.
5%
20 glasov
Skupaj glasov: 370