Kmetje na območju Ptujskega in Ormoškega se letos že konec maja soočajo z resnimi posledicami suše. Pomanjkanje padavin, suh veter in spomladanska pozeba so močno prizadeli travinje, žita, krompir in nekatere druge poljščine, posledice pa se že kažejo tudi v sadovnjakih in vinogradih.
Vodja ormoške enote kmetijske svetovalne službe Ivan Puklavec opozarja, da je letošnja suša prišla zelo zgodaj. "Takšno sušo smo že imeli, ampak tako zgodaj redkokdaj. Zdaj smo šele konec maja in prihajamo v toplejše dneve. Če junija ne bomo imeli dežja, bo to na teh prodnatih tleh, kjer ni namakanja, katastrofa," je povedal.
Po njegovih besedah na območju Ptuja od marca do maja primanjkuje okoli 100 milimetrov oziroma litrov padavin na kvadratni meter. Težava je tudi zelo neenakomerna razporeditev dežja. "Včeraj je bilo na Ptuju nekje od 20 do 22 litrov dežja, v Ormožu okoli pet litrov, v Središču ob Dravi pa praktično nič," je opisal razmere.
Spomladanska pozeba ponekod usodna
Poleg suše je kmetijstvo letos močno prizadela tudi spomladanska pozeba. Po podatkih Kmetijsko gozdarskega zavoda Ptuj je pri hruškah odpadlo do 70 odstotkov plodov, pri jablanah na nižjih legah pa je škoda ponekod tudi stoodstotna. Izrazite poškodbe so zabeležili tudi pri breskvah in marelicah, predvsem na izpostavljenih nižjih legah. Tudi v vinogradih je bila škoda odvisna od mikrolokacije – nekateri vinogradi na nižjih območjih so bili prizadeti tudi do 100-odstotno, drugod pa pozeba ni povzročila večjih posledic.
Pozeba je prizadela tudi zgodnji krompir, kjer je prišlo do zamika pridelka in manjšega pridelka. Po ocenah stroke bodo posledice letošnje suše in pozebe v kmetijstvu vidne še več mesecev.
Nekateri živinorejci bodo krmo dokupovali
Posledice suše so najbolj vidne na travinju. Prva košnja, ki je običajno najbogatejša, je letos močno pod pričakovanji. "Na travinju je bilo pri prvi košnji tudi do 50 odstotkov manj pridelka. To pa pomeni težave tudi pri naslednjih košnjah in pri zagotavljanju osnovne krme za živino," opozarja Puklavec. Podobno opažajo tudi živinorejci. Aljaž Krabonja iz Ormoža pravi, da trenutno že opravljajo drugi odkos, ki je nekoliko boljši od prvega, vendar bodo posledice suše čutili vse leto. "Najhujša suša je bila do začetka maja. Na trajnih travnikih se pozna in se bo poznalo celo leto. Tudi kasnejši odkosi bodo slabši. Zagotovo bo vsaj 30 odstotkov manj pridelka," je povedal.
Na njihovi kmetiji imajo okoli 60 glav živine – molznice, pitance in telice. Za zdaj imajo dovolj lastnih površin za pridelavo krme, vendar priznava, da bi se ob nadaljevanju takšnih razmer lahko znašli pred dodatnimi stroški. "Mi imamo dovolj svoje zemlje, tako da za zdaj ne bo treba dokupovati krme. Če pa se bo to ponavljalo, bomo verjetno morali tudi mi dokupovati," pravi. Po njegovem mnenju namreč namakanje trajnih travnikov ni ekonomsko smiselno: "Da bi trajno travinje namakali, se mi ne zdi rentabilno. Ceneje bi bilo namakati koruzo, ker ima večji pridelek na hektar." Kot dodaja, se živinorejci na sušne razmere prilagajajo tudi z izbiro odpornejših travnih mešanic ter prilagajanjem obsega reje. "Živinorejci se lahko zavarujemo predvsem tako, da sejemo bolj odporne trave, mogoče tudi z manj živine in več zemlje."
Pridelek bo manjši in slabše kakovosti
Težave se kažejo tudi pri žitih in oljni ogrščici, predvsem na lažjih, prodnatih tleh. "Žita bodo gotovo drobnejša, pridelek bo manjši, slabša bo tudi kakovost. Tudi pri oljni ogrščici se že kažejo posledice suše," je dejal. Pri koruzi, oljnih bučah in soji je slika po njegovih besedah zelo neenakomerna. Zaradi suhe zemlje marsikje seme sploh ni vzklilo. "Vmes so bile še pozebe, zato je bilo treba nekatere površine preorati in ponovno sejati. To pomeni dodatne stroške za pridelovalce," je dodal. Čeprav so obilnejše zimske padavine nekoliko izboljšale zalogo vlage v globljih plasteh tal, to po njegovih besedah ni zadostovalo. "Tla so bila v globini dlje časa vlažna, vendar jih je suh veter hitro izsušil. Ponekod seme sploh ni pognalo."
Nekoliko lažje razmere imajo večji zelenjadarji in pridelovalci krompirja, ki imajo urejeno namakanje, številni kmetje pa te možnosti nimajo. To potrjuje tudi Matjaž Čeh s kmetije v Podvincih, kjer krompir pridelujejo na petih hektarjih. "Suša se že kar pozna. Namakanja nimamo. Nekaj dežja je sicer zdaj bilo, ampak ne vemo, ali bo to dovolj. Verjetno bo krompir ostal manjši in ga bo manj," pravi. Na kmetiji se sicer primarno ukvarjajo z živinorejo, saj imajo 400 pitancev. Zaradi slabše rasti travinja bodo morali letos po vsej verjetnosti dokupiti še več krme kot običajno. "Pri travinju je bilo zagotovo okoli 30 odstotkov manj pridelka. Kako bo s koruzo, bomo šele videli," je povedal Čeh.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
