Ptuj danes praznuje god zavetnika mesta svetega Jurija, ki sovpada tudi z občinskim praznikom. Že zgodaj dopoldne je staro mestno jedro zato napolnil živahen vrvež. Na ulicah se ustavljajo znanci, si stisnejo roke in izmenjajo nekaj besed – Jurijev sejem je znova pokazal, da ni le prostor trgovanja, temveč tudi srečevanja.
Razočarani nad prodajo
Osrednji del dogajanja ostaja tradicionalni sejem, ki se razprostira po ulicah in trgih mesta. Ponudba je pestra: od suhe robe, metel, košar in lesenih igrač do oblačil, torbic, denarnic in drobnih spominkov. Med stojnicami je mogoče najti tudi starine, domače izdelke in nepogrešljive balone za najmlajše. A kljub živahnemu utripu prodajalci opozarjajo, da časi niso več takšni kot nekoč. "Stvari gredo slabo v promet, obiska je vsako leto manj, pa tudi ljudje vse manj zapravijo. Mnogi starejši, ki so s sejmom živeli, so nas že zapustili, mladih pa na take dogodke ni. Morali bomo razmisliti, ali se nam to še izplača. Tudi stroški prevoza so vsako leto dražji, zato računice pogosto ni več," pravi prodajalec suhe robe iz Ribnice Marko Kozina in dodaja, da obiskovalci sicer še vedno največkrat kupijo metlo ali kuhalnico.
Kljub temu se mnogi na Ptuj vračajo zaradi tradicije in druženja. "Prišli smo malo pogledat in se srečat s prijatelji," sta povedala starejša zakonca iz Markovcev. "Potrebujem novo metlo," pa je v šali povedal gospod, ki se je s hitrim korakom napotil do izbrane stojnice.
Srednjeveški utrip na Slovenskem trgu
Poseben čar prazniku daje srednjeveški Jurjev sejem na Slovenskem trgu, kjer Društvo Cesarsko-kraljevi Ptuj obiskovalce popelje več stoletij nazaj. Pred starim rotovžem oživijo prizori iz časa, ko je mesto dobilo svoj prvi statut. Letos mineva 650 let od tega pomembnega dogodka, ki je zaznamoval razvoj mesta.
Razstava ob 650. obletnici prvega mestnega statuta
Mestna občina Ptuj letos zaznamuje 650 let od izdaje prvega mestnega statuta, enega ključnih pravnih dokumentov v slovenski zgodovini. Ob tej priložnosti je v Galeriji Magistrat na ogled razstava Ko se je na Ptuju pisalo leto 1376, ki jo je pripravil Zgodovinski arhiv Ptuj. Statut iz leta 1376 predstavlja izjemen vpogled v življenje poznega srednjega veka, saj razkriva pravni red, družbene odnose in gospodarske dejavnosti tedanjega mesta.
Rokopis obsega 52 pergamentnih listov, zapisanih v srednje visoki nemščini in gotski pisavi, ter vsebuje 195 členov, ki urejajo delovanje mesta. Original danes hranijo v knjižnici v Wolfenbüttel, kamor je prišel v 17. stoletju. Kot poudarja avtor razstave Dejan Zadravec, gre za enega najpomembnejših dokumentov slovenske pravne dediščine, čeprav iz tega obdobja na Ptuju ni ohranjenega skoraj nobenega drugega gradiva.
Za dokument so Ptujčani izvedeli šele v začetku 20. stoletja in si prizadevali pridobiti vsaj kopijo, a neuspešno. Šele med drugo svetovno vojno je nastal faksimile, ki ga arhiv hrani še danes. Statut ostaja pomemben predmet raziskav in dokaz bogate zgodovine mesta.
Kot poudarja zgodovinarka Marija Hernja Masten, sicer tudi gonilna sila dogodka, so bili sejmi v srednjem veku ključnega pomena za gospodarski razvoj. "Ptuj je imel kar tri velike sejme – Jurijevega, Ožbaltovega in Katarininega. Prav tržne pravice so bile temelj nastanka mesta," pojasnjuje. Ob tem dodaja, da srednjeveški prikaz ni zgolj folklora, temveč temelji na natančnih zapisih iz statuta iz leta 1376. "Ta zelo jasno določa, kako naj poteka tržni dan. Najprej mora priseči mestni sodnik, ki postane tržni sodnik, nato izobesimo roko pravice in mestne mere – od žitne do vinske. S tem se zagotovi, da je trgovanje pošteno in pregledno." Po njenih besedah so na sejme prihajali trgovci od blizu in daleč, mesto pa je v tistem času uživalo tudi določene svoboščine, kar je še dodatno spodbujalo trgovanje.
Po njenih besedah je bil sejem tudi prostor pravice. "Mestni sodnik je moral soditi pravično, brez podkupnin, tako bogatim kot revnim. Če je nastal spor, so ga rešili kar na sejemski dan," dodaja. Ko je bilo sejma konec, so po starem običaju sneli roko pravice in mesto se je vrnilo v vsakdanji ritem.
Med stojnicami se na ta dan sprehajajo plemiči, meščani, rokodelci in celo berač, ki v duhu časa nastavi klobuk in upa na kakšen kovanec. "Sejem je vedno priložnost tudi za berača – nekaj se poje in popije," hudomušno pripomni. Dogajanje dopolnjujejo še rokodelci, zeliščarji, prodajalci nakita in mestna birtija, kjer ponujajo domače jedi in pijače. Prav raznolikost likov in ponudbe ustvarja občutek, kot da se je čas za trenutek ustavil in se je mesto vrnilo v obdobje svojega največjega razcveta.
"To ni le prikaz preteklosti, ampak način, kako ohranjamo dediščino in jo približamo ljudem," še sklene Mastenova. "Ptuj je nastal prav zaradi sejmov in tržnih pravic – in prav zato je pomembno, da to zgodbo znamo povedati tudi danes."
