Matic Majcen
Skorajda negledljiva rutina preveva film Solo, zgodbo o začetkih enega ključnih likov Vojne zvezd, ki ga je v izvirni pripovedni liniji nepozabno upodobil Harrison Ford. Tokratni film se z režiserjem Ronom Howardom na čelu sicer zelo dobro zaveda, kaj mora ta zgodba vsebovati. Denimo to, kako je Han Solo dobil svoje ime, na kakšen način se je odločil, da bo postal pilot, kako je prišel do svoje znamenite vesoljske ladje Millennium Falcon in seveda tudi, kako je spoznal svojega prikupnega sopotnika Chewbacco. Vse to v Solu res vidimo, a ti dogodki so nanizani s takšno neimaginativnostjo in monotonostjo, da izgleda, kot da bi nekdo držal rezilo pri Howardovem vratu in ga dobesedno silil v snemanje teh prizorov. V nekem metaforičnem smislu se je to seveda res zgodilo, ta rabelj z rezilom pa je tisti najmogočnejši izmed vseh - denar. Šele šest mesecev je minilo od izida Poslednjega jedija (2017), prejšnjega filma franšize. Med letoma 2015 in 2019 bomo videli kar pet filmov v seriji Vojna zvezd, s čimer je zdaj že vsakomur jasno, da je Disney to blagovno znamko leta 2012 odkupil izključno zato, da bi iz nje iztisnil čisto vsak dolar, in da je temu studiu umetniška vrednost filma zadnja izmed skrbi.
Že s Poslednjim jedijem je postalo očitno, da je franšiza v takšnem izčrpnem tempu začela popolnoma izgubljati nit v ohranjanju te serije čarobne in sveže, kakor je vseskozi bila v obdobju Georgea Lucasa med letoma 1977 in 2005 (in ne pozabimo, najkrajši razmik med dvema filmoma je bil pri njem tri leta). Razlika med Lucasom in Disneyjem je namreč očitna. Če je Lucas poleg nedvomnega komercialnega potenciala v pripoved venomer umeščal starodavne arhetipe in literarne motive, imamo v Solu pred sabo nizanje hipnih atrakcij, ki ne ponudijo nikakršnih novih scenografskih ali oblikovalskih rešitev, namesto tega pa kopico prisiljenega humorja, prikupnih bitij, o katerih je jasno, da so v filmu zgolj zato, da otrokom prodajajo licenčne igrače in, še tista najhujša žalitev, igro novega igralca Aldna Ehrenreicha, ki mu je bilo očitno ukazano, da mora za vsako ceno oponašati obrazno mimiko Harrisona Forda - in mu to spektakularno spodleti.
Žalostno je gledati, kako nekoč veličastna blagovna znamka ponuja medle izdelke