Pihanje na dušo

Francozinja Christine Lagarde prihaja na čelo Evropske centralne banke (ECB) v zelo negotovem času. V pričakovanju recesije in ob negotovostih zaradi trgovinske vojne med ZDA in Kitajsko zlasti igralci na finančnih trgih od centralnih bank pričakujejo, da bodo nadaljevale politiko tiskanja denarja in nizkih obrestnih mer. Da bodo torej še naprej uporabljale svoje najmočnejše orožje. Lagardova jim namerava ugoditi, kakor je zagotovila na zaslišanju v evropskem parlamentu.
To pomeni, da politike ECB, ki jo izvaja sedanji predsednik Mario Draghi, nekdanji uslužbenec ameriške velebanke Goldman Sachs, ki je bila med glavnimi povzročitelji prejšnje finančne krize, dejansko ne namerava spreminjati. Ne glede na obljube o ozelenitvi monetarne politike in skrbi za enakopravnost žensk, bo plesala po taktih tistih, ki jim poceni denar najbolj koristi. To pa seveda niso majhna in srednja podjetja ter običajni državljani, ki jih različni analitiki in čarovniki s finančnih trgov prepričujejo, da na račun poceni kreditov lahko več investirajo in bolje živijo. Politika poceni denarja koristi v glavnem tistim, ki že imajo na različnih računih, v glavnem v davčnih oazah, nepredstavljivo visoke zneske denarja. To so tudi tisti igralci v sodobnem kazino kapitalizmu, ki se najbolj požvižgajo na varovanje okolja in pravice državljanov nasploh, ne samo žensk. Ti igralci nimajo nikoli dovolj, zato hočejo vedno več, saj jih ne vodi razum, ampak pohlep - in so v stalni tekmi za čim višje položaje na lestvicah najpremožnejših.
Christine Lagarde jih kot nekdanja francoska finančna in gospodarska ministrica ter dosedanja generalna direktorica Mednarodnega denarnega sklada (IMF) zelo dobro pozna. Ve, kako jih zadovoljiti. Obljuba evropskim poslancem, da bo svojo energijo in čas namenila tudi komuniciranju z ljudmi, ne le s finančnimi trgi, je dokaz, da zelo dobro zna tudi pihati na dušo običajnim državljanom. To je ljudem, ki imajo na voljo čedalje manj zanesljivih in pošteno plačanih delovnih mest, vse manjšo socialno varnost, ob uradno nizki inflaciji plačujejo vse višje račune za komunalne in druge storitve.
Kot generalna direktorica IMF je kritizirala varčevalne ukrepe, ki jih je trojka mednarodnih posojilodajalcev pod taktirko evropske komisije in ECB v zameno za finančno pomoč nalagala Grkom. Ta kritika je nedvomno njena pozitivna točka, ki pa nikakor ne pomeni, da ne bo podprla enakih varčevalnih ukrepov, če bo v primeru nove finančne, evrske in gospodarske krize katero od držav z evrom spet treba reševati pred bankrotom.
Možnosti, da se bo to zgodilo, so, saj so države z evrom danes bistveno bolj zadolžene, kot so bile pred finančno krizo, ki je izbruhnila leta 2008. Kazino, v katerem finančni čarovniki ustvarjajo denar iz zraka, prav tako dela na bistveno višjih obratih kot pred dobrimi desetimi leti - in temu primerno večji je tudi balon, ki lahko poči.