Pet let trgovine za dober namen

Na Vetrinjski ulici v Mariboru je že pet let dobrodelna trgovina Sonček, v kateri osebe s cerebralno paralizo in sorodnimi invalidnostmi ob pomoči osebnih asistentov in prostovoljcev po simboličnih cenah prodajajo blago, ki so ga dobili v dar. Od rabljenih oblačil, opreme za dom, igrač, drobnih izdelkov, ki so jih izdelali v delovnem centru ... je najti pri njih. Denar, ki se nabere, pa se vlaga v izvedbo Sončkovih programov, denimo v obnovitveno rehabilitacijo za otroke in odrasle s cerebralno paralizo.
Sonček- Mariborsko društvo za cerebralno paralizo je trgovino zasnovalo po zgledu sorodne organizacije iz Londona, pravi Lidija Šestak Zorič, predsednica društva. "Trgovina sloni na uveljavljenem konceptu dobrodelnih trgovin, ki delujejo v zahodnoevropskih držav. Pred petimi leti smo to uspešno realizirali v sodelovanju z mariborsko občino, ki nam prostore oddaja brezplačno. Namen zbiranja finančnih sredstev je tudi vključevanje ljudi z invalidnostjo v delovni proces in njihova socializacija ter ekološki vidik, to je ponovna uporaba rabljenih stvari. Posebej smo ponosni na prostovoljce, ki nam pomagajo pri poslovanju trgovine, istočasno pa našim uporabnikom omogočajo sodelovanje pri prodaji in vsakodnevnih življenjskih situacijah. Trgovina je tudi stično mesto druženja in spoznavanja življenja ljudi s cerebralno paralizo in sorodnimi invalidnostmi," še opisuje večplasten pomen tega prostora. Mladi Aljaž Arnuš je eden tistih, ki prav tako pomaga v trgovini. Povedal je, da je vesel, da lahko kam pride in se druži, tudi dela. Nedavno je končal Srednjo elektro-računalniško šolo, zato upa, da bo v prihodnje našel kje delo v svoji stroki.
Obratovalne stroške za trgovino mora društvo pokriti samo, kar pomeni, da jim prav veliko od prodanega ne ostane, a so vendarle z delovanjem trgovine zadovoljni, še pravi Šestak Zoričeva. A večjega številka kupcev se seveda ne bi branili. Tudi sprejmejo radi kakšne predmete, oblačila, kar bi prav prišlo komu drugega, pri vas pa je le navlaka. "Velikokrat slišimo mnenja, da bi se morali več reklamirati, a je bo vsem delu, ki temelji na prostovoljcih, težko vse usklajevati," še pojasnjuje predsednica društva.