Na pravkar končanem 49. mednarodnem srečanju pisateljev na Bledu so v petek sprejeli deklaracijo o odpravi smrtne kazni. V deklaraciji med drugim piše, da več kot 60 odstotkov ljudi na svetu živi v državah, kjer je možna smrtna kazen za nenasilna dejanja. Smrtna kazen se lahko izvrši za blasfemijo, odpadništvo ali spolno identiteto. Smrtna kazen je možna tudi za različne oblike izdajstva, napada na nacionalno varnost ali zaradi zločina proti državi, so zapisali pisatelji. Zelo pogosto je zakonsko določena smrtna kazen v državni zakonodaji sredstvo, ki ga vlade uporabljajo, da bi preprečile vse oblike politične opozicije. To je ovira za svobodno izražanje, brez katerega se kritični duh, ki je nujen za razcvet vseh oblik kulture, ne more razviti. Smrtna kazen neposredno krši najbolj temeljne človekove pravice, med katere sodi pravica do življenja, piše v deklaraciji.
Generalna skupščina Mednarodnega odbora pisateljev za mir Mednarodnega Pena zato od vlad držav zahteva, da javnost obvesti o posledicah izvajanja smrtne kazni, kar lahko razjasni morebitne nacionalne in mednarodne debate ter da postopoma omejijo vsakršno uporabo smrtne kazni. Ob tem pozivajo, naj se zmanjša število prestopkov, zaradi katerih bi bila smrtna kazen sploh mogoča in da se smrtne kazni ne more izvajati za nenasilne zločine, kot na primer zaradi svobode izražanja. Državam so še naložili, da vzpostavijo moratorij za izvajanje smrtnih kazni z namenom, da jo v prihodnosti popolnoma odpravijo.
"Prišel je trenutek, ko moramo pisatelji vsega sveta nastopiti skupaj in povedati, da smrtna kazen ni vredna nobene države, nobenega sistema in nobenega režima ter ni več opravičljiva," je povedal sekretar mednarodnega odbora pisateljev za mir Edvard Kovač in dodal, da pisatelji varujejo temeljno pravico človeka do življenja. "Pisatelj je tisti, ki je znanilec življenja, ne pa znanilec smrti," je dejal.
Osrednji del 49. mednarodnega srečanja pisateljev na Bledu je bil v četrtek, ko so pisatelji razpravljali na temi Pokrajine kaosa in Vojna in mir. Blejsko srečanje je gostilo 60 udeležencev, od katerih jih je bilo približno 40 iz tujine.
