Parlameter: Od besed poslancev k zakonodajnim odločitvam

Po dobrem letu delovanja analitičnega orodja Parlameter njegovi ustvarjalci od besed poslancev pozornost obračajo k sprejemanju zakonov.

Ekipa Parlametra vidi velikanski potencial za povečanje transparentnosti tudi v posnetkih sej državnega zbora in delovnih teles, ki jih ima javna televizija.
Ekipa Parlametra vidi velikanski potencial za povečanje transparentnosti tudi v posnetkih sej državnega zbora in delovnih teles, ki jih ima javna televizija.
Tit Košir
Datum 8. januar 2018 20:06
Čas branja 4 min

Lani decembra je Inštitut za druga vprašanja Danes je nov dan predstavil internetni portal Parlameter, ki ga je finančno podprla tudi fundacija Digital News Initiative, ki združuje tako evropske novinarske hiše kot mednarodno korporacijo Google. Že od samega začetka, pravijo ustvarjalci mehanskega orodja za analizo podatkov s strani državnega zbora, je bil cilj oblikovati program, ki bo objektivno in tako rekoč samostojno znal analizirati ter obdelati podatke, ki so tudi sicer dostopni na strani državnega zbora, a so tam v mnogo bolj nepregledni obliki. Parlameter tako neskončne strani zapisnikov analizira in različna glasovanja poslancev predstavi v posamičnih besedah, številkah in odstotkih.

​Mehanska analiza ekonomiziranih poslancev

Ekipa Parlametra opisuje štiri škatle, skozi katere gredo podatki. Te predstavljajo dovolj univerzalen sistem, da bodo Parlameter v naslednjem letu preizkusili v vsaj še dveh drugih državah vzhodne Evrope ali Balkana. Med izmenjavo izkušenj s podobnimi iniciativami pa so ugotovili tudi, da velja usmeriti pozornost manj na poslance in bolj na vsebine, ki jih sprejemajo. "Ključno vprašanje je, kako bo nova zakonodaja vplivala na naša življenja, in ob tem so statistične analize govorov poslancev manj pomembne, ko pride do dolgoročnih učinkov," pravi Žiga Vrtačič.

​Friziranje zapisnikov sej

V minulem letu so pri analizi zapisnikov sej državnega zbora ugotovili, da je njihovo analitsko orodje povzročilo tudi to, da se poslanci kdaj samocenzurirajo. Bolj natančno sledenje povedanemu pa jih je nato pripeljalo še do streznitve, da končni zapisniki sej ne ustrezajo v celoti tistemu, kar je bilo na sejah dejansko povedano. "Od verzije, ko je prepis objavljen, a je v oklepaju označeno, da je v pregledu, pa do verzije, ki je končna, gre besedilo tudi do poslancev, ki prepis potrdijo in neredko kdaj tudi kaj  spremenijo ali popravijo," opiše njihovo začetno naivnost, da so končni zapisniki sej popolnoma avtentični, Žiga Vrtačič. "Zato smo se odločili, da shranjujemo zdaj vse verzije prepisov sej in ob izteku sedanjega mandata načrtujemo tudi objavo analiz popravkov, ki smo jih zaznali."

Slediti "življenjski poti" zakona

Jasno vidna zakonodajna sled, ki bi obsegala tudi oblikovanje zakonodaje v vladi in to povezala tudi s prijavljenimi lobističnimi stiki, k čemur že leta pozivajo tudi pri organizaciji Transparency International, je zato še precej oddaljena. Trenutno iščejo načine, kako čim bolj jasno in pregledno označiti in slediti življenjsko pot zakona, če nanj izglasuje veto državni svet (podatki o glasovanju tam prav tako niso dostopni prek Parlametra, op. p.) ali če je zakon poslan na referendum ali v ustavno presojo. "A zdaj bo lahko prišlo do avtomatične objave, kdaj določen zakon pride v zakonodajni postopek v državnem zboru," povzame Žiga Vrtačič. "Do zdaj je Parlameter analiziral le dogodke, ki so se že zgodili. Zdaj lahko ljudi opozori, da se bo v prihodnjih mesecih odločalo o določenem zakonu." In če bo do tedaj javna razprava umanjkala, se bo lahko zagotovo začela tedaj.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
Ste zadovoljni z ministrsko ekipo četrte Janševe vlade?
Da, zelo!
17%
247 glasov
V redu je, razen nekaterih imen.
6%
80 glasov
Nič posebnega, pričakovano.
16%
228 glasov
Ne, to je katastrofa.
56%
813 glasov
Ne vem, vseeno mi je.
5%
79 glasov
Skupaj glasov: 1447