Otrok v Osnovni šoli Prebold ne bodo več vozili na sistematske preglede

Ravnatelj Osnovne šole (OŠ) Prebold Oton Račečič se je odločil, da otrok s te šole ne bodo več vozili na šolske sistematske preglede. Vest je javnost sprejela z ogorčenjem, saj gre za vsaj pol stoletja staro in samoumevno prakso. Iz Zveze prijateljev mladine so se odzvali z zaskrbljenostjo. Tako to šolo kot druge šole, ki morebiti razmišljajo o enaki odločitvi, so pozvali, naj se zavedajo pomembnosti sistematskih pregledov otrok in ne spreminjajo dosedanjih praks.
A po pripovedovanju ravnatelja Račečiča ta praksa sploh ni zakonsko urejena. Sistem namreč res deluje zavoljo tradicije, zakonsko pa je to področje nedorečeno in odvisno od dobre volje (denimo tudi prevoze otrok od dispanzerja krije lokalna skupnost, a spet le na podlagi dobre volje). In to plat je hotel osvetliti, poudarja. "To problematiko smo sprožili že pred leti, ker me učitelji večkrat opozarjajo, a edino, kar so na ministrstvu zapisali, je, da mora šola pri sistematskih pregledih sodelovati. Kakšno naj bi to sodelovanje bilo, niso povedali. Lahko bi namreč otrokom pač le dali prost dan," pravi Račečič. "Mislim, da moramo te stvari enkrat razčistiti. To je eden od namenov te odločitve."

Zavrelo zaradi okrcanja?

Sodu je dno, kot kaže, izbil slab dan na enem od zadnjih sistematskih pregledov. V dispanzerju za otroke in mladostnike v Žalcu so učitelje okrcali, da ne znajo umiriti otrok in da motijo delo zdravnikov. "Vendar tam okoli 25 učencev čaka v majhni čakalnici, in to od štiri do pet ur, preden zdravnik vse pregleda. Pred leti so nam v vmesnem času ponudili vsaj kakšna predavanja na zdravstveno tematiko, zdaj menda nimajo dovolj ljudi. Mislim, da je čas, da se tudi zdravstvo premakne in naredi korak naprej. Kolikor vem, morajo sami v svojem programu dela imeti vključeno sistematiko otrok, zanjo dobijo tudi plačilo, zato bi lahko šli bolj na roko nam, ki tega v programu nimamo. Konec koncev moramo za ta dan zagotoviti dva učitelja, ne le enega. Da ne govorim, da posledično tudi drugim otrokom odpadejo nekatere ure, ker učitelja ni," pravi ravnatelj. Dispanzer za otroke in mladostnike v Žalcu ni del tamkajšnjega zdravstvenega doma, čeprav deluje v prostorih doma. Je zasebna ustanova, ki ima za ta namen podeljeno koncesijo. Kot pojasnjuje direktor in pediater Andrej Mlakar, predavanja na temo zdravstvene vzgoje res niso več njihovega programa, temveč sodijo v del obstoječega programa zdravstvenega doma. "Vendar tudi to bi se lahko dogovorili. Glede očitka, da so bili učitelji okrcani, moram reči, da za to nisem vedel. Če se je to zgodilo, se jim opravičujem in zagotavljam, da se to ne bo ponovilo. Mi smo vajeni delati v hrupu, saj imamo vedno v čakalnici otroke," pojasnjuje Mlakar.

Sistematika je pomembna

Glede obveznosti ali neobveznosti sistematskih pregledov Mlakar pravi, da je to sistem, za katerega veljajo zelo natančna pravila. Od tega, da morajo otroci in mladostniki na pregled priti v skupinah, da sistematike ne opravljajo izbrani zdravniki, da na koncu zdravnik obvestilo o svojih ugotovitvah pošlje osebnemu zdravniku ter se navsezadnje pogovori tudi z razrednikom o morebitnih skupnih težavah. "Tak pregled zagotovo ima svoj namen. Gre za del preventivne medicine, v sklopu katere lahko odkrijemo kakšno zgodnjo obliko bolezni. Zraven so vključeni ukrepi za naše skupno zdravje, kot je na primer cepljenje. Otroke bomo tako ali drugače pregledali." Po vedenju Mlakarja je preboldska osnovna šola edina v Sloveniji, ki se je odločila za takšen "bojkot", ob tem, da se sistematika izvaja tudi v srednjih šolah. "To je mnenje enega človeka, ki je drugačno od mnenja cele skupnosti. A z njim nismo v sporu, le drugačna mnenja imamo," dodaja.
"Res sem potegnil enostransko potezo, a sicer se ta zadeva še lep čas ne bi rešila. Sem jo pa naredil že pred začetkom šolskega leta, da bi s tem imeli na voljo dovolj časa, da se sistematika v tem šolskem letu še vseeno izvede," odgovarja Račečič in dodaja, da načeloma podpira vse dobro za otroke.
Po drugi strani meni, da bi konkretno dolžnost nase morali prevzeti starši, ki da znajo biti pri drugih stvareh sila zahtevni pri izpostavljanju svojih pravic. In še, da ni na mestu, da opažanja v zvezi s posameznim otrokom zdravniki razlagajo učiteljem, ki da naj informacije prenesejo do staršev. "Konec koncev mora to na sistemski ravni rešiti ministrstvo," vnovič poudarja ravnatelj, medtem ko še vedno čaka na odločitev pristojnega ministrstva.

Ministrstvo: Šola mora sodelovati

"Zakon o osnovni šoli v 13. členu pravi, da osnovna šola mora sodelovati z zdravstvenimi zavodi pri izvajanju zdravstvenega varstva učencev, zlasti pri izvedbi obveznih zdravniških pregledov za otroke, vpisane v prvi razred, rednih sistematičnih zdravstvenih pregledov v času šolanja in cepljenj," so sicer jasni na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, a dodajajo, da v zadnjih letih starši vedno bolj izražajo željo, da bi pri teh pregledih sodelovali. "Na želje staršev (po individualnih pregledih) nas opozarjajo tudi ravnatelji. Na podlagi vseh opozoril je nujno, da skupaj ponovno razmislimo o odprtih vprašanjih. V tem času šole prosimo, da sodelovanje med njimi in zdravstvenimi zavodi poteka kot običajno."
Tudi na ministrstvu za zdravje ne vidijo razlogov, da bi prakso, ki dobro deluje, spreminjali. "Pediatri, šolski zdravniki in medicinske sestre se strinjajo, da je tak način izvajanja sistematskih pregledov dober, zato se bomo tudi v tem primeru pogovarjali o takšnem načinu sodelovanja, ki bo v korist otrok," so pojasnili. Sistemskih nedorečenosti ali, bolje rečeno, neenakosti je v osnovnošolskem izobraževanju še kar nekaj tudi na drugih področjih. Te se odražajo že v različnih cenah kosil in njihovi sestavi, v različnih organiziranostih sofinanciranja nadstandardnih dejavnosti (nekatere šole si pomagajo s šolskimi skladi, druge prosijo občine, tretje nadstandarda sploh ne ponujajo). Kot je nenavadno tudi to, da morajo starši nekaterih osnovnih šol jutranje varstvo svojih otrok plačevati, drugi pa ne.