Dr. Janja Hojnik, strokovnjakinja za evropsko pravo, Pravna fakulteta v Mariboru
Ta prispevek nastaja na hodniku Pravne fakultete v Splitu, kjer v času branja povzetka arbitražne odločitve iz Haaga sodelujem na znanstveni konferenci o pravnih izzivih sodobnega sveta. Če bi ob prejemu vabila na konferenco spomladi letos vedela, da bo prav ta dan znana odločitev arbitraže o meji med Slovenijo in Hrvaško, se konference morda ne bi udeležila. A po drugi strani spremljanje razsodbe tukaj v Splitu dela to konferenco posebno in zaradi arbitraže najbrž tudi nepozabno.
Odločbo je sprejelo pet vrhunskih avtoritet mednarodnega prava v Evropi; gotovo ne bi bili pisali dolge odločbe, če bi vedeli, da bo brez pravne veljave. To potrjujejo tudi številni mednarodni pozivi k spoštovanju razsodbe v zadnjih urah. Po sodbi so določena ozemlja dosojena Sloveniji, nekatera Hrvaški. Tako državniki kot pravniki, turisti, gospodarstveniki in vsi drugi na obeh straneh meje se bomo morali naučiti, da zmeraj vse ne bo po "naše"; da če želimo, da "sodobni svet" pomeni mirni svet, moramo znati reševati konflikte na miren način. Pri tem je pomembno oboje: reševati konflikte (učinkovito, z dogovori, ki se spoštujejo) in mirno (torej, brez posredovanja vojaških ladij). To območje ima predolg seznam dogajanja iz daljnejše in bližnje zgodovine, da bi lahko trdili, da mirno reševanje sporov obvladamo. Ga ne obvladamo. Upam, da bo sedaj, ko sta Slovenija in Hrvaška že članici EU, ostale republike bivše Jugoslavije pa na tej poti, kaj drugače. Meja med Slovenijo in Hrvaško je namreč le eno od nerešenih meddržavnih vprašanj na tem območju.
