Temo, kako bo Šaleška dolina živela potem, ko bo Premogovnik Velenje zaprt, je v zadnjih letih načelo že več ljudi. Tako sta okroglo mizo o tej temi pred časom pripravila časopis Finance in domača gospodarska zbornica v sodelovanju z velenjsko občino, danes pa še Britansko-slovenska gospodarska zbornica.
Odgovor bo morala dati država
Resnici na ljubo veliko stvari, ki jih v Premogovniku Velenje ne bi že poznali, niso povedali. Že leta 2009 so imeli v hčerinskih družbah zaposlenih več ljudi kot v matični, kar je vodilo k prestrukturiranju, a med gradnjo bloka 6 se je postopek ustavil - Premogovnik Velenje je moral na zahtevo lastnika, družbe HSE, prodati vse, kar ni povezano z osnovno dejavnostjo, izkopavanjem premoga. Odgovor na glavno vprašanje, kdaj in kako se bodo lotili zapiranja rudnika, mora zato čim prej dati država. Ali pa, kar je po mnenju odhajajočega direktorja Premogovnika Velenje Ludvika Goloba najbolj skrb vzbujajoče, politika.
Vsi vedo, da se bo rudnik zaprl prej, kot je načrtovano
Šoštanj razmišlja le o odškodninah
Dolina ob besedi prestrukturiranje že dlje časa računa na nepovratna evropska sredstva. Nanje torej računa lokalna skupnost, država pa naj poskrbi za zapiranje rudnika, je ob tem poudaril velenjski podžupan Peter Dermol. Dejstvo je tudi, da bo po zaprtju rudnika prav tako treba bdeti nad terenom, ki se zaradi izkopavanja premoga, sploh v Šoštanju, močno pogreza. Iz katerega žepa bo šlo to, je tudi še treba doreči.
O pregradi pa nič
O tem, kako varna je in koliko časa bo še varna pregrada, ki ločuje Velenjsko jezero od Šoštanjskega ter s tem Šoštanj varuje pred poplavami, ni zanimalo nikogar od poslušalcev. Je pa Golob ob robu poudaril, da je pregrada še zmeraj varna. "Širina je stalna, res pa je, da so se zaradi pomanjkanja materiala naredila na površini jezerca, ki niso predvidena. Naša naloga je, da jih posaniramo." Kot je dodal, računajo, da bodo zaradi gradnje hitre ceste (dogovor, da se bo material vgrajeval v pregrado, so z Darsom podpisali že leta 2012) prišli do 3,5 milijona kubičnih metrov materiala. "Iščemo tudi druge variante, a naša država je preveč zbirokratizirana. Vsak odkopan material je odpadek in zato potrebuješ ogromno časa in volje, da to zakonsko urediš," je dodal. Kot smo v Večeru že poročali, računajo tudi na okoli 27 tisoč kubičnih metrov zemljine, izkopane na območju stare celjske cinkarne ob nadgradnji železniške proge. Zemlja je že dobri dve leti deponirana v Celju, v pregrado pa jo bodo vgradili, če bo predelava v gradbeni material (to počne podjetje Stonex) ustrezala normativom.
