"Svet je postal tako umazan, nevaren in nepredvidljiv, da se nemočno utapljamo v njegovi brozgi, naj še tako močno mahamo z rokami v želji in naporu, da bi se obdržali na površju. Kot bi se kontaminiralo prav vse v našem zahodnem svetu in postajalo vse bolj zlovešče, nesmiselno in razpadajoče, celo naša skupna prihodnost.
Malodušje je tako zgoščeno in zbito, da ga je v zraku malodane mogoče vonjati. Človečnost usiha, elementarna poštenost in skrb za dobrobit skupnosti tudi. So sploh kdaj bile ali so danes krutosti in zlorabe le bolj vidne ter razgaljene? Ni v naše dobro, da nas posrka histerija časa. Preživetveno je gledati in videti onkraj. A kako? S čim?
Humor je zagotovo učinkovit protistrup, saj razelektri še tako mračne napetosti iz globočin teme, vendar nima moči preboja in preporoda. Ta moč je drugje, v tistem, ki je pripeljalo do prvih orodij in s poslikavami okrasilo jamska bivališča, ki je vrtelo kolesja odkritij in z njimi spreminjalo družbe, tkalo nove civilizacije, tesalo celovitejšega človeka in oblikovalo boljše družbe. Ustvarjalnost! "Ko sem potrt, pišem knjige," je ob nedavnem obisku v Ljubljani dejal mednarodno cenjeni ekonomist Janis Varufakis.
Ustvarjalnost! Ne iščite je le v novih knjigah in skladbah, slikah in kipih, filmih in dramah. To ni dejavnost, do katere imajo dostop le nadarjeni. Ustvarjalnost ni talent. Ni nekaj, kar imate ali česar nimate. Je način delovanja ... Zaradi ustvarjalnosti smo zmožni zavestno povezovati izkušnje, zaznave, spomin, domišljijo, instinkt in intuicijo v nove oblike, ki presegajo golo ponavljanje starih. Ustvarjalnost ne izumlja iz nič (creatio ex nihilo), temveč preureja svet – notranjega in zunanjega – v drugačen red ..."
