Prazna je ostala klop za obtožene ob izreku sodbe za enega najgrozovitejših zločinov pri nas. Za dodobra načrtovan umor, ki datira v leto 2019 in povod za katerega je bila ukradena droga. Četudi ni bilo daleč od tega, da bi v gozdu lahko našli zakopani dve trupli in ne eno. Kajti v Ankaranu so skušali ugrabitelji v avto strpati dva človeka, enega je rešilo kričanje.
Polovični izkupiček je uspel tožilstvu. Trojica je bila obsojena, trojica oproščena. Med oproščenimi tudi dva, katerih očitki so bili veliko milejši kot za ostale. A sodišče se, presenetljivo, ni odločilo za najvišje kazni. Torej za trideset let zapora, kar je za brata Kadivec na vrhu hudodelske združbe zahtevala tožilstvo. Četudi bi pri tehtanju za tako brutalen umor, kot se je to zgodilo v primeru Danijela Božića, in poskusa umora Željka Tešanovića v bistvu lahko šlo zgolj za vprašanje, ali je dokazov za obsodbo dovolj ali ne. Kajti v primeru, ko imaš na mizi očitke o umoru, storjenem na zahrbten način in iz maščevanja, poskus takega dejanja, ki je zgolj po naključju ostal zares le poskus, vse skupaj pa storjeno v hudodelski združbi, v primeru katere zakonodaja terja višje kazni, bi bilo pričakovati, da bo sodišče v primeru obsodbe - treba je poudariti, da ta še ni pravnomočna - poseglo po najvišji kazni. Pa ni.
Načrtovan in delno izvršen zločin, za katerim stoji zloglasni Kavaški klan, poznan po svoji brutalnosti, je bil še posebej odmeven prav zaradi tega: brutalnosti. Na Božića so streljali, pred njegovimi očmi kopali njegov grob, na koncu so ga pokončali s krampom. V nepredstavljivih mukah, je zatrjevalo tožilstvo. Zločin je bil potem, ko je Kavaškemu klanu izginila droga, dodobra načrtovan, četudi je bil prvotna tarča Tešanović. Božić se je v zgodbi znašel, ko ga je slepi Tešanović prosil za prevoz. Slednjemu se je uspelo rešiti, Božiću ne.
Polovični izkupiček je uspel tožilstvu
Naročnika umora, starejšega od bratov Kadivec, je pred tridesetico po mnenju sodnice rešilo dejstvo, da je bil "zgolj" to, naročnik, ne pa tudi izvajalec umora. Četudi je seštevek obeh izrečenih mu kazni - 25 za umor in 13 za poskus - pošteno presegal tri desetletja. A ob tem ne gre spregledati zelo pomembnega dejstva: v času izvršitve sadistične likvidacije, ki je trajala več ur, je bil Klemen Kadivec za zapahi, saj so ga policisti aretirali takoj po Božićevi ugrabitvi. Za enotno kazen 25 let zapora (seštevek obeh določenih mu kazni bi sicer znašal 32 let) se je sodnica odločila za mlajšega brata, Blaža, ki je po Klemnovi aretaciji prevzel glavno vlogo in umor izpeljal do konca. Zgolj za primerjavo: enako kazen je nedavno sodišče izreklo tujcu za umor žene na brniškem letališču.
Pod posebnimi, močno poostrenimi varnostnimi ukrepi se je sodilo za ta zločin. V primerih, ki se očitajo Kavaškemu klanu - ob umorih še trgovina z drogo -, so varovani sodniki, tožilci, priče in še kdo. Primer, kot ga pri naš že dolgo (ali pa še sploh ni bilo). Da gre na vse to pozabiti ob odmeri kazni, so na sodnico apelirali odvetniki obtoženih. Očitno so, glede na določene kazni, njihove besede padle na plodna tla. "Izrečene kazni so pravične in dovolj dolge, da bi obtoženi lahko našli človečnost v sebi," je izjavila sodnica. Pa je pri brutalnih obračunih mafijskih združb o človečnosti še sploh mogoče govoriti?
Obiščite spletno stran brez oglasov.
