Avtorji načrta za gradnjo hidroelektrarne Hrastje - Mota Uroš Jarc, Matej Müller, Tomaž Hojnik, Timotej Mišič in Mitja Trop iz podjetij HSE Invest, DHD in VGB Maribor so včeraj predstavili predvsem vodarski vidik predvidene elektrarne, njen vpliv na podtalnico, poplavno varnost in tudi na okoljske pogoje za vodne organizme.
Avtorji so izrazili prepričanje, da so zadostili vsem pogojem ali veliki večini pogojev, ki so jim jih postavili strokovnjaki tudi glede zahtev vodnih organizmov in vrst, ki živijo ob vodi. Vodno korito so načrtovali tako, da so zagotovili različne globine vode, različne hitrosti pretokov in širine vodnega telesa, predvideli so tudi dodatne strukture, ki ustvarjajo habitate za ciljne vrste.
Kljub tem načrtom je okoljsko poročilo v postopku sprejemanja državnega prostorskega načrta zaključilo, da bo vpliv na zavarovane vrste prevelik in je zato načrtom dalo negativno oceno; ne gre namreč samo za vodne organizme, gradnja elektrarne bi močno posegla tudi v življenjske prostore izven samega toka reke, na primer mrtvice in poplavne gozdove. Gre za vpliv na tako imenovane vrste in življenjske prostore Nature 2000, ki jih mora Slovenija varovati na podlagi evropskih predpisov. Nasprotniki gradnje poudarjajo tudi, da je reka Mura še zadnja slovenska velika nižinska reka, ki ni pregrajena s hidroenergetskimi jezovi.
Nasipa za elektrarno bi se začela pri kraju Petanjci v bližini avstrijske meje in bi potekala dobrih pet kilometrov dolvodno do kraja Hrastje - Mota, kjer so predvidene strojnice. Elektrarna bi imela dve turbini s skupno močjo 18,25 megavata.
