Direktor Izuma Aleš Bošnjak se je v Računalniškem centru Univerze v Mariboru (RCUM), predhodniku Izuma, zaposlil leta 1990, ko je kot mlad raziskovalec na tej univerzi zaključil magistrski študij. Delati je začel kot načrtovalec in programer v oddelku za strukturiranje spletnih baz podatkov, ki so jih ponujali slovenskim raziskovalcem v okviru sistema Atlass. Potem je prešel v uporabniški servis Cobiss, bil je tudi vodja informacijskega sistema Sicris in vodja oddelka informacijskega servisa za izobraževanje. Septembra lani je od Davorja Šoštariča, prvega naslednika ustanovitelja in dolgoletnega direktorja Tomaža Seljaka, prevzel vodenje Izuma - Instituta informacijskih znanosti.
Najmočnejši računalnik je v Oak Ridgeu v Tennesseeju
Na spletni strani Top500.org so podatki o superračunalnikih po svetu. Po zadnji objavi junija letos velja, da imajo največji superračunalnik v nacionalnem laboratoriju v Oak Ridgeu v Tennesseeju, ki sodi pod ministrstvo za energijo, ukvarjajo pa se z raziskavami na več področjih. Med deseterico najzmogljivejših superračunalnikov je trenutno kar šest ameriških, od drugih prednjačijo na tem področju še Kitajska, Japonska, Švica, Francija, Italija, Španija in Nemčija. "Naš izjemno ambiciozni načrt ponuja edinstveno priložnost, da na seznam najzmogljivejših superračunalnikov uvrstimo tudi Slovenijo in Maribor," poudari Aleš Bošnjak.
Cobiss za prepoznavnost jugozahodnega Balkana
V vašo mrežo Cobiss.net so poleg Slovenije povezani še Srbija, Bosna in Hercegovina, Makedonija, Črna gora, Bolgarija, Albanija in Kosovo. Je ena redkih stvari, kjer smo Slovenci izkoristili svojo nekdanjo primerjalno prednost. Kako to teče?
Povsod pohvalijo kakovost servisov in razumevanje lokalnih posebnosti, ki jih v regiji ni malo. In izmenjava bibliografskih zapisov znotraj regije je zelo uporabljana funkcionalnost. Pred leti smo lahko na konferenci Cobiss.net slišali, da izmenjava zapisov v nacionalni knjižnici ene od članic nadomesti delo petih katalogizatorjev. Laiki težko ločijo med klasičnimi sistemi za avtomatizacijo knjižnic in članstvom v Cobissu, vendar strokovna javnost ceni prednosti našega modela. Ta mreža je za prepoznavnost jugozahodnega Balkana v mednarodnih knjižničarskih krogih naredila več, kot bi bila zmožna narediti katerakoli od držav posamezno.
Leta 1968 v Sloveniji v javni upravi en računalnik
Slovenska vlada je leta 1968 razpravljala o tem, ali naj za potrebe javne uprave nameni denar za še drugi računalnik, enega je imela skupaj z Iskro in Univerzo v Ljubljani, a je univerza rekla, da bi imela svojega. Vlada je odločila, da bo zaradi varčnosti ostala pri enem. "Takratni računalniki so bili kompleksni monstrumi, ki so zahtevali poseben, skoraj malikovalski pristop," je to zgodovinsko dejstvo, ki sem mu ga predočil, komentiral dr. Aleš Bošnjak. "Bili so namenjeni predvsem velikim poslovnim procesom in zahtevnim tehnološkim preračunavanjem. Posameznika kot človeka z lastnimi interesi, počutji, željami in vsakodnevnimi življenjskimi radostmi in tegobami se niso dotikali.
Že takrat so razpravljali o tem, kdo in kje? So bile tudi v tem obdobju ideje, da bi imeli vse to, kar je v Izumu v Mariboru, raje v Ljubljani? "Korenine Izuma so iz nekega drugega okolja, kjer naj bi bilo takšnega politikantskega razmišljanja manj. Zagotovo so podobne ideje obstajale, vendar je razum očitno premagal tovrstne igrice," pravi Bošnjak.
Sicris za ločitev raziskovalnega zrnja od plev
Druga paradna zadeva je informacijski sistem o raziskovalni dejavnosti Sicris. Kaj uporabnega omogoča?
Sicris razvijata in vzdržujeta Izum in Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS). Vsebuje podatke o vseh raziskovalnih projektih, raziskovalnih organizacijah, skupinah in raziskovalcih, ki so financirani z državnim denarjem. Gre za transparenten sistem, ki je javno dostopen vsem. Sicris omogoča tudi izpis osebne in reprezentativne bibliografije, vrednotenje bibliografskih kazalcev raziskovalne uspešnosti po metodologiji ARRS, vrednotenje bibliografskih kazalcev uspešnosti za izvolitev v naziv na treh slovenskih univerzah, razne izpise citiranosti iz svetovnih citatnih baz in preglede najuspešnejših raziskovalcev po različnih kazalcih. Je pomemben vir za tiste, ki raziskujejo ali proizvajajo izdelke z visoko dodano vrednostjo, tistih torej, ki so na visoki tehnološki ravni. Med drugim ponuja vpogled v to, kdo od raziskovalcev ali raziskovalnih organizacij bi lahko bil na nekem področju njihov potencialni partner. Poleg tega omogoča dostop do koristnih podrobnosti iz relevantnih projektov in programov slovenskega nacionalnega raziskovalnega programa. Vse to je izjemno koristno tudi za šole, v katerih se bodoči mladi raziskovalci v okviru svojih raziskovalnih nalog učijo osnov raziskovanja.
Ustanovitelj pove svoje mnenje
Mag. Tomaž Seljak, ki je bil dolga leta alfa in omega Izuma, je z inštitutom sodeloval tudi po upokojitvi. Se pa je - v javnih pismih je poudaril, da v skrbi za ohranitev inštituta - z negativnim mnenjem odzval ob izbiri obeh direktorjev, ki sta ga nasledila. "Ob tem je bilo kar nekaj nemira in nelagodja, a se je zadeva zaključila s tem, da je zbor delavcev Izuma soglasno zavrnil njegove očitke," je dejal dr. Bošnjak.
Arnes, Institut Jožef Stefan ter strojniki in kemiki v Ljubljani že imajo superračunalnike
Kako je zdaj s temi zmogljivimi računalniki pri nas? Kdo jih ima in uporablja?
Izum je tudi član konzorcija Slovenske iniciative za nacionalni grid, imenovan Sling, ki ga vodi Arnes. Pri Arnesu že imajo superračunalnik, ki ga lahko vsi slovenski raziskovalci uporabljajo brezplačno. Ostali večji superračunalniki so še na Agenciji za okolje, Fakulteti za strojništvo v Ljubljani, Kemijskem inštitutu in na Institutu Jožef Stefan. Prav raziskovalci z Instituta Jožef Stefan so pionirji v izgradnji in uporabi superračunalnikov v Sloveniji.
Kdor ve in zna, lahko naredi bolje
Čeprav je dostop do znanja vse večji, še vedno velja, da ima moč tisti, ki ima podatke. "Vsekakor!" potrdi Aleš Bošnjak. Ali pa je vseeno bolje reči, da kdor ve in zna, naredi bolje in je torej v prednosti? "To je morda poenostavljena izpeljava, ni pa daleč od resnice. Seveda je treba upoštevati še druge dejavnike, tudi iracionalne, kot so instrumenti moči in vpliva, politika, denar in tako dalje."
