Moški srednjih let ni slišal na eno uho. Lahko je počel marsikaj, a enostranska gluhost ga je ovirala pri komunikaciji in pri sodelovanju v prometu, nenehno obračanje v smer, kjer slišiš, človeka tudi bolj izčrpa. "Glava predstavlja neke vrste senco, na koncu dneva si tudi bistveno bolj utrujen. To je pacienta v življenju precej oviralo, zato se je odločil to odpraviti," pripoveduje kirurg dr. Janez Rebol, ki je vodil operacijo, s katero lahko po novem enostransko gluhost odpravijo.
Gre za tako imenovano vstavitev implantata OSIA, ta poseg so v UKC Maribor v četrtek izvedli prvi v Sloveniji. "To je tudi dokaz, da nismo pozabili na del medicine, ki ni covid," je izpostavil dr. Boštjan Lanišnik, predstojnik klinike za ORL v UKC Maribor. Covid je sicer zagodel tudi njim, saj so po prvotnem načrtu v četrtek želeli opraviti dve tovrstni operaciji, a je bil drugi pacient na testu pozitiven na koronavirus in bo moral na operacijo počakati.
Povezava tudi s telefonom, mikrofonom
Poseg je trajal eno uro v splošni narkozi, pacient je bil še isti dan odpuščen domov. V štirih tednih naj bi se vsadek zarasel, nato bodo namestili še zunanji del, ki pa je v primerjavi s prejšnjimi tovrstnimi napravami precej manj opazen in estetsko bolj sprejemljiv, omogoča pa tudi povezavo s pametnim telefonom ali mikrofonom, kar za pacienta pomeni lažjo komunikacijo preko mobilnega telefona ali mikrofona, če z njim povežejo učitelja v šoli. Z napravo je možno iti tudi v vodo, preko nje se lahko namesti čelada, tako da se lahko ljudje ukvarjajo z marsikaterim športom, je Rebol naštel še nekaj prednosti vsadka.
Poudaril je tudi, da je to ekipni dosežek. Pri takšnih pacientih je namreč pomembno sodelovanje precej široke ekipe tako zdravnikov kot drugih strokovnjakov iz Centra za sluh in govor Maribor. Vsadek OSIA so sicer razvili v Avstraliji, v vodilnem podjetju za tako imenovane polžkove vsadke. Poseg poteka tako, da implantat usidrajo v kost, preko katere se potem prenašajo vibracije in nosijo zvok do notranjega ušesa. Kot je pojasni Lanišnik, prav prenosi zvoka preko kostnih vibracij predstavljajo približno polovico našega sluha. "Zato slišimo, četudi si s prstom zapremo uho," je ilustriral. Preprosto povedano, vsadek tako prenaša del zvoka do zdravega dela ušesa.
Potrebovalo bi ga 60 ljudi na leto
Med 20 in 25 tovrstnih posegov letno načrtujejo zdaj na mariborski kliniki za ORL. Rebol sicer ocenjuje, da bi bilo tudi po 60 pacientov letno primernih kandidatov za vstavitev tega vsadka. Implikacije za tak vsadek so enostranska gluhost in težje oblike prevodne ali mešane naglušnosti, ki običajno nastajajo zaradi okvar notranjega ali srednjega ušesa. Za zdaj operacije še ne krije ZZZS, na to računajo v prihodnosti, do takrat bodo posege krili iz sredstev UKC Maribor, so še povedali. Sledenje pacientov je nato doživljenjsko, je še povedal Rebol. Po petih letih načrtujejo zamenjavo zunanjega dela vsadka. Z novejšim, naprednejšim modelom, upajo strokovnjaki. Naprava, ki jo za zdaj izdeluje samo eno podjetje, stane okoli 14.000 evrov. Toda Rebol je poudaril, da so dolgoročno prednosti povrnjenega sluha vredne veliko več. "Otrok lahko s tem pride v svet slišečih, se normalno izobražuje in postane ne nazadnje tudi aktiven v družbi," je sklenil.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
