Prof. dr. Urban Bren je vodja laboratorija za fizikalno kemijo in kemijsko termodinamiko na mariborski fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo. Za raziskovalne uspehe je prejel več nagrad, nazadnje so mu novembra podelili Zoisovo priznanje za pomembne dosežke na področju biomolekularnih simulacij. S podjetjem Sartorius BIA Separations je lani objavil še znanstveni članek v eni najuglednejših svetovnih revij s področja kemije - Nature Reviews Chemistry. Prispevek o kemijski reaktivnosti lipidnih nanodelcev, temeljni tehnologiji cepiv mRNA in številnih drugih terapij je bil izbran celo za naslovnico novembrske številke te revije.
"Upam, da bomo ponosni tudi na znanstvenike"
O znanstveni odličnosti njegovega dela seveda ni dvoma. Ampak ali je nekoliko drugače, če te prepozna tudi domače okolje, domača javnost, čeprav v Mariboru deluje šele dobrih deset let? "Res je drugače. Biti izbran za Večerovega znanstvenika Štajerske mi ogromno pomeni. Rojen sem namreč v Kranju in sta me v te kraje leta 2014 prinesla pedagoško delo in želja po raziskovalnem ustvarjanju. Mesto Maribor in dežela Štajerska sta mi v vmesnem času močno prirasla k srcu, tu se počutim doma. Zato sem resnično vesel in hvaležen, ker sta mi s tem priznanjem mesto in dežela nedvomno pokazala, da sta me tudi sama sprejela za svojega," odgovarja znanstvenik.
"Upam, da bomo čez kako desetletje Mariborčani ob omembi Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru ali Slovenskega narodnega gledališča Maribor občutili podoben ponos kot pri Nogometnem klubu Maribor"
Urban Bren je tudi dober komunikator znanosti. Kakšen izziv je razlagati vrhunsko znanost splošni javnosti? Ali slovenska javnost dovolj pozna svoje znanstvenike, bi lahko postorili več? Bren se zaveda zahtevnosti tega početja, ampak obenem meni, da je razlaganje znanosti dolžnost: "Slovenci smo izjemno ponosni na svoje športnike in se veselimo vseh njihovih uspehov. Vrhunski dosežki znanstvenikov, umetnikov, humanitarcev in gospodarstvenikov tu pogosto ostanejo v drugem planu. Tako resnično podpiram medijske akcije, kakršna je Večerova osebnost Štajerske, ki dviguje prepoznavnost tudi teh skupin. Nasploh v zadnjem času opažam vzpodbudno tendenco medijev, da se v poplavi slabih novic trudite javnosti predstaviti tudi naše znanstvene uspehe. Pri tem pa smo vam raziskovalci dolžni priskočiti na pomoč s komunikacijo znanosti, ki je kompleksna veščina, saj mora biti hkrati poljudna, jasna in zanimiva. Vseeno sem trdno prepričan, da mora biti vsak vrhunski znanstvenik svojo raziskovalno tvarino sposoben na ustreznem nivoju zahtevnosti predstaviti tako svojim staršem, partnerju kot tudi babici, in podoben cilj v znanstveni komunikaciji zasledujem tudi sam. Resnično upam, da bomo v skupnih prizadevanjih uspešni in da bomo čez kako desetletje Mariborčani ob omembi Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru ali Slovenskega narodnega gledališča Maribor občutili podoben ponos kot pri Nogometnem klubu Maribor."
Slovenski raziskovalni prostor v znamenju formalnosti, rigidnosti, tudi zavisti
Deluje seveda tudi v mednarodnem okolju, kako primerja možnosti za raziskovanje v tujini in pri nas? "Raziskovanje ima v razvitem zahodnem svetu daljšo tradicijo. Upravljajo več finančnih virov, imajo boljšo raziskovalno opremo, k sebi laže pritegnejo najbistrejše podiplomske študente s celega sveta. Tudi objavljanje v najprestižnejših znanstvenih revijah družine Nature ali Science je enostavnejše, kadar članek k uredniku prispe z naslova elitne tuje univerze. Vseeno pa moram pohvaliti, da sredstva, namenjena znanosti, v Sloveniji v zadnjih letih vztrajno naraščajo. Ogromno se vlaga v nove stavbe in vrhunsko raziskovalno opremo. Škoda je samo, da se tu pogosto pozablja na denar za raziskovalne zaposlitve, saj vse ostale naložbe ostanejo neizkoriščene brez bistrih glav in pridnih rok. Lani sem šest mesecev kot Fulbrightov profesor gostoval na vrhunski Univerzi Johnsa Hopkinsa v ZDA. Navdušili so me brbotanje idej, popolnoma svobodno raziskovalno ustvarjanje prav vsakega visokošolskega učitelja, njihova iskrena želja po medsebojnem sodelovanju in prelivanje pridobljenih dognanj v gospodarstvo. Po vrnitvi v slovenskem visokošolskem in raziskovalnem prostoru žal opažam vse preveč formalnosti, rigidnosti in tudi zavisti. Šele ko bomo iskreno veseli raziskovalnih uspehov prav vseh naših sodelavcev, bomo namreč lahko z njimi tudi sproščeno in v polnosti znanstveno sodelovali."
