V Mariboru je šest skupin jutranjih telovadcev: "Vadba je dragulj, ki ga je treba brusiti"

Pravi Minka Donik, vodja ene od skupin in sicer v Razvanju. Jutranja vadba je zanjo postala način življenja, prostovoljsto pa pogum, hvaležnost, potreba. S skupino v prepoznavnim oranžnih majicah pa se tudi sicer udeležujejo številnih prireditev, dogodkov v občini Maribor in širše. Nedavno je za svoj angažma prejela tudi nagrado s priznanjem društva Šola zdravja.

Razvanjska skupina med vadbo
Razvanjska skupina med vadbo
Andrej Petelinšek

Neda Galijaš

Datum 26. september 2020 05:00
Čas branja 4 min

"Hvaležna in počaščena sem predvsem zato, ker me tako vidi moja skupina. Menim, da si nagrado ali priznanje zaslužijo vsi člani in članice. Skupina je celica, motivacija, prijateljstvo! Vodja je le skrita nitka energije, ki vse povezuje," je Minka Donik povedala ob prejemu nagrade. Meni, da je vadba za zdrav začetek dneva, ob tem pa druženje in širjenje socialne mreže, "kot dragulj, ki ga moramo brusiti dan za dnem".

Minka Donik (tretja z leve) s svojo skupino 
Minka Donik (tretja z leve) s svojo skupino 
Šola zdravja

Zadovoljstvo odtehta trud

Jutranjo vadbo 1000 gibov je v Razvanje pripeljala pred štirimi leti, nato pa zavedanje o pomembnosti vadbe za zdravje, dobro počutje in tudi druženje razširila še na okolico. Tako na območje mariborske občine, v Limbuš, kot v sosednjo občino Hoče - Slivnica, kjer sta ob njeni pomoči nastali skupini v Radizelu in Rogozi. "Po določenem času smo vselej priče veselim obrazom, objemom in besedam zahvale za ponujeno roko ob začetku samostojne vadbene poti. To je tisto, kar odtehta ves vloženi trud za pomoč ob nerodnostih in negotovostih, ki jih s seboj prinese sleherni začetek," pove Minka.

Minka Donik 
Minka Donik 
Šola zdravja


Tudi sama je na začetku potrebovala pomoč in nekaj spodbude. "Ko sem se konec decembra 2015 upokojila, sem začela razmišljati, da potrebujem nekaj, kar bi bilo povezano z vsakodnevnim gibanjem. Že pred tem sem slišala, da na Ptuju telovadijo na prostem. Nato me je prijateljica napotila k Taborkam v Maribor, ki so vadile šest kilometrov stran od mojega doma. Postopoma sem se navadila na vsakodnevno vadbo in že po dveh mesecih sem opazila spremembe pri zdravju," 69-letna Donikova razlaga o začetkih. Po šestih mesecih je zbrala pogum, našla prostor pod brezo v Športnem parku v Razvanju, kjer so junija 2016 začeli vaditi. "Takrat mi je največ pomenila moralna podpora in tudi vodenje prvega srečanja, za katero sta se posebej potrudili skupini Maribor - Tabor in Maribor - Koroška vrata. Čeprav sem imela z vadbo pol leta izkušenj, začetki delovanja naše skupine res niso bili lahki," je hvaležna.

Način življenja

K začetkom se po štirih letih ozira z velikim zadovoljstvom, da je z vztrajnostjo projekt zares zaživel. "Pri tem nimam v mislih le svojih zaslug, ponosna sem na prav vse v našem oranžnem krogu. Delujem kot prostovoljka in prostovoljstvo je zame pogum, dar, potreba, hvaležnost. Ne razmišljam o stvareh, ki so se zgodile, ampak je pomembno le, da dosežemo pričakovane rezultate. Tega se zavedajo tudi vsi drugi člani in članice skupine. Zame osebno pa sta vadba in vodenje skupine postala način življenja," še pove Minka.

Aktivna pa ni le pri vadbeni skupini, ampak v Razvanju sodeluje tudi z drugimi društvu in tudi s Krajevno skupnostjo Razvanje: "V tako majhnem kraju se osebe, ki delujejo v posameznih društvih, med seboj seveda nenehno prepletajo. Hkrati pa je veliko vadečih v naši skupini, ki niso bili člani nobenega društva v kraju. To se mi zdi zelo pomembno, saj prav ti potrebujejo največjo moralno podporo. In želela sem, da bi naša skupina delovala enakovredno, kakor vsa društva v kraju." Tako lahko tudi skupina uporablja skupne notranje in zunanje prostore krajevne skupnosti za druženje in telovadbo.

Njihova vloga in pomen v kraju nista ostala neopažena. Skupina Šole zdravja Maribor - Razvanje je leta 2018 prejela priznanje Društva upokojencev Razvanje. Od takrat jih tudi redno vabijo na njihov občni zbor. "Vsakega občnega zbora sem se udeležila v naši oranžni majčki, kar je pripomoglo, da smo zdaj v našem kraju še bolj prepoznavni in cenjeni," doda.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
Ali bi morala Slovenija izboljšati odnose z Izraelom?
Da, to je nujno!
15%
45 glasov
Seveda, ko ne bo več na oblasti Benjamin Netanjahu.
5%
16 glasov
Šele takrat, ko Izrael ne bo več sprožal konfliktov v regiji.
37%
110 glasov
Ne, Izrael si tega ne zasluži.
37%
110 glasov
Ne vem, vseeno mi je.
6%
18 glasov
Skupaj glasov: 299