Mariborčani bi lahko za ravnanje z odpadki plačevali nekoliko več. Predlog, ki ga je pripravila Snaga, predvideva približno 3,7-odstotno podražitev storitev za tipično gospodinjstvo s 120-litrskim zabojnikom. Kljub temu pa mariborski sistem ostaja med cenejšimi v Sloveniji, predvsem v primerjavi z nekaterimi zasebnimi izvajalci.
Saubermacher precej dražji
Snaga v elaboratu objavlja tudi primerjavo cen z drugimi slovenskimi izvajalci javne službe. Trenutno mariborsko gospodinjstvo s 120-litrskim zabojnikom za ravnanje z odpadki pri Snagi plačuje približno 256 evrov letno, po predlagani podražitvi pa bi strošek znašal dobrih 280 evrov na leto za 120-litrski zabojnik mešanih komunalnih odpadkov in 120 litrski zabojnik bioloških odpadkov. S predlagano podražitvijo bi gospodinjstvo s 1. junijem mesečno odštelo 23,39 evra z DDV. Letno torej 24,36 evra več ali dobra dva evra mesečno. S 1. julijem prihodnjega leta je predvidena cena 24,20 evra z DDV mesečno.
Kljub Snagini podražitvi bi bili bilo ravnanje z odpadki še vedno cenejše kot pri Saubermacherju in pri Simbio Celje. Po drugi strani ostaja Ljubljana nekoliko cenejša. Razlogov za razlike je več. Snaga poudarja, da ima javni sistem v Mariboru relativno nizke stroške glede na obseg storitev, hkrati pa del stroškov pokrivajo prihodki od prodaje sekundarnih surovin.
Višji stroški energije, dela in bioloških odpadkov
Čeprav Snaga izpostavlja uspešnejše ločevanje in optimizacijo procesov, se podražitvi ni mogla izogniti. Snaga predlagano podražitev utemeljuje predvsem z rastjo stroškov, na katere po lastnih navedbah nima neposrednega vpliva. Med ključnimi razlogi navaja višje cene električne energije in goriva, ki vplivajo tako na odvoz odpadkov kot na delovanje sortirnice in druge infrastrukture. Višji so tudi stroški dela, med drugim zaradi dviga minimalne plače, kar se pozna pri zaposlenih v zbiranju, obdelavi in podpornih službah. Dodatno podjetje opozarja na dražje rezervne dele, materiale in storitve zunanjih izvajalcev. Poseben stroškovni pritisk predstavljajo biološki odpadki: njihovo zbiranje je treba izvajati ločeno in redno, tudi kadar stroški te storitve presegajo prihodke iz zaračunane cene. Snaga zato ocenjuje, da obstoječe cene ne pokrivajo več dejanskih stroškov izvajanja javne službe.
Obenem Snaga sama v elaboratu opozarja, da bi morebitno zavračanje potrditve enotne cene med občinami lahko povzročilo razpad skupnega sistema in uvedbo različnih cen po posameznih občinah. To bi pomenilo dodatno administrativno breme in potencialno še višje stroške za uporabnike.
Skoraj 20 tisoč ton mešanih odpadkov ostaja velik izziv
Dokument, ki ga bo obravnaval mariborski mestni svet, razkriva precej širšo zgodbo od zgolj podražitev. V ospredju so povečane količine ločeno zbranih odpadkov, širitev sistema zbiranja embalaže, investicije v sortirnico in reorganizacija zbirnih centrov. Snaga poudarja, da je v zadnjih štirih letih uspela povečati delež ločeno zbranih komunalnih odpadkov z 26 na 36 odstotkov. Še posebej izstopa zmanjšanje bioloških odpadkov, teh naj bi bilo kar za tri odstotke manj. Na drugi strani se povečujejo količine ločeno zbrane embalaže in papirja. Naraščajo ločeno zbrane frakcije, medtem ko količine mešanih komunalnih odpadkov stagnirajo oziroma rahlo padajo. Snaga to pripisuje novim zabojnikom, širjenju zbiranja papirja in steklene embalaže ter večji vključenosti gospodinjstev v sistem ločevanja. Letos Snaga načrtuje nadaljnje širjenje individualnega zbiranja papirja in stekla. Do zaključka projekta naj bi bilo razdeljenih več kot 5000 novih posod za ločeno zbiranje.
Sortirnica: več dela in več prihodkov iz odpadkov
Pomemben del sistema predstavlja sortirnica, kjer Snaga obdeluje mešane komunalne odpadke in iz njih izloča uporabne frakcije. V elaboratu poudarjajo, da so lani dodatno optimizirali delovanje sortirnice ter prilagodili ločevalnike odpadkov, kar je omogočilo pridobivanje dodatnih količin sekundarnih surovin.
Lani so zbrali več kot 51 tisoč ton komunalnih odpadkov, od tega skoraj 15 tisoč ton bioloških odpadkov. Količine mešanih komunalnih odpadkov ostajajo zelo visoke, skoraj 20 tisoč ton letno. Prav tu pa se skriva eden ključnih izzivov mariborskega sistema, kjer kljub izboljšavam še vedno velik delež odpadkov konča v mešanem toku, kjer je predelava dražja in okoljsko manj učinkovita.
