V Univerzitetnem kliničnem centru Maribor je odpoved delovnega razmerja podalo sedem interventnih radiologov. Gre za najbolj izkušene radiologe v ustanovi, njihov odhod pa pomeni hud udarec za mariborski klinični center in potencialno tudi za paciente. Po informacijah iz UKC Maribor naj bi bil eden ključnih razlogov za odločitve spor glede plačila pripravljenosti in zahtev po višjih plačah.
Spor se nanaša predvsem na plačilo radiologov v stanju pripravljenosti. Gre za čas, ko niso na rednem dežurstvu v bolnišnici, temveč so doma oziroma dosegljivi na klic, če jih bolnišnica potrebuje za nujne interventne posege. Po neuradnih informacijah naj bi v preteklosti veljal tihi dogovor, da se jim ob prihodu v bolnišnico obračuna deset ur dela.
Ta praksa naj bi se v zadnjem obdobju spremenila. Radiologom se v času, ko so zgolj v pripravljenosti, obračuna nadomestilo za pripravljenost, ob prihodu v bolnišnico pa le efektivno opravljeno delo — torej toliko časa, kolikor dejansko traja poseg oziroma obravnava. Prav tu pa je po navedbah sogovornikov iz stroke nastala sistemska anomalija. ZZZS določene interventne posege plačuje po urah, celo minutah, hkrati pa je pri možganski kapi in drugih urgentnih stanjih ključno, da je poseg opravljen čim hitreje. "Paradoks je, da si finančno kaznovan, če si hiter in dober. Če si poseg opravil v 30 minutah sredi noči, si dobil manj, čeprav je bilo to najboljše za pacienta, kot če bi ga opravljal dve uri, pacient pa z vsako minuto izgublja možnosti preživetja in rehabilitacije," opisujejo razmere.
Radiologi naj bi zato že več let opozarjali, da je treba najti sistemsko rešitev. Po informacijah iz stroke je predstojnik oddelka dr. Jernej Lučev, ki je pravtako podal odpoved, na težavo opozarjal najmanj leto ali dve, vendar dogovora z vodstvom ni bilo. Ena od možnosti naj bi bila drugačna ureditev pripravljenosti oziroma dodatno nagrajevanje za subspecialistična znanja, ki ga zakon omogoča, med drugim tudi do 30 odstotkov višjega plačila. Sogovorniki poudarjajo, da zakonodaja omogoča tudi napredovanja v višje plačne razrede za zdravnike z dodatnimi, visoko specializiranimi znanji, vendar naj vodstvo UKC Maribor na takšne rešitve ne bi želelo pristati. Pozivi za ureditev razmer so tudi preko Razširjenega strokovnega kolegija za radiologijo, kjer opozarjajo, da gre za anomalijo sistema, ki lahko vodi v razpad urgentne interventne radiologije.
Sogovorniki iz stroke ob tem opozarjajo, da razprave ne bi smeli zožiti zgolj na očitke o previsokih zahtevah radiologov. Po njihovih besedah gre za visoko specializirane zdravnike, ki se za takšno delo dodatno izobražujejo deset do petnajst let in pogosto sredi noči rešujejo življenja pri možganskih kapeh, krvavitvah, anevrizmah in drugih najtežjih urgentnih stanjih.
Kaj delajo interventni radiologi?
Interventni radiologi opravljajo ene najbolj zahtevnih in časovno kritičnih posegov v sodobni medicini. Gre za visoko specializirane zdravnike, ki s pomočjo minimalno invazivnih metod skozi žile rešujejo paciente pri najtežjih urgentnih stanjih — pogosto sredi noči in v tekmi s časom.
Med najpomembnejšimi posegi je zdravljenje akutne možganske kapi. Ko krvni strdek zapre možgansko žilo, interventni radiolog skozi arterijo z drobnimi katetri pride do zamašitve in strdek odstrani. Čim hitreje je poseg opravljen, večja je možnost preživetja in bistveno boljše so možnosti, da pacient po rehabilitaciji ne ostane hudo prizadet. "Pri možganski kapi štejejo minute. Hitreje kot je žila odprta, več možganov rešiš," opozarjajo sogovorniki iz stroke.
Interventni radiologi posredujejo tudi pri hudih notranjih krvavitvah, razpočenih anevrizmah in kritičnih ishemijah. Pogosto gre za paciente na antikoagulacijski terapiji, pri katerih kirurgi operacije zaradi tveganja ne želijo ali ne morejo izvesti, zato pokličejo interventno radiološko ekipo, da skuša krvavitev zaustaviti od znotraj. "To so izredno stresni posegi. Pacient se lahko začne rušiti pred tabo in v tistem trenutku nosiš ogromno odgovornost, ali bo poseg uspel ali ne," opisujejo razmere.
Takšno delo lahko opravlja le ozko specializirana ekipa. V Sloveniji tovrstne urgentne posege v polnem obsegu usposobljeni predvsem ekipi v obeh univerzitetnih kliničnih centrih. "Vsi radiologi tega ne znajo. Za takšno znanje potrebuješ deset do petnajst let dodatnega izobraževanja in prakse," poudarjajo sogovorniki.Mariborska ekipa interventnih radiologov velja za eno najizkušenejših v državi. Po besedah virov iz stroke pokrivajo zdravljenje možganskih kapi za velik del severovzhodne Slovenije, njihovi rezultati pa naj bi bili primerljivi z najboljšimi evropskimi centri. V UKC Maribor izvajajo tudi izobraževanja in delavnice v okviru evropskih strokovnih združenj.
Interventni radiologi sodelujejo pri posegih, kjer štejejo minute. Pri možganski kapi lahko skozi žilo odstranijo krvni strdek, ki je zaprl možgansko arterijo. Čim hitreje je poseg opravljen, večja je možnost preživetja in bistveno boljši so obeti za rehabilitacijo pacienta. "Treba je nehati kazati s prstom na radiologe, češ da so grdi in pohlepni. Gre za ljudi, ki so se dolgo izobraževali in rešujejo življenja. Sedanji sistem je krivičen," opozarjajo sogovorniki.
Direktor UKC Maribor Vojko Flis poudarja, da so bile zahteve radiologov za vodstvo nesprejemljive. "Drži, odpovedi je podalo sedem radiologov. Z njimi smo se dolgo pogajali, vendar v pogajanjih nismo prišli do skupne točke," je povedal Flis. Dodal je, da so radiologi zahtevali štiri do petkrat višje plačilo v primerjavi z drugimi zdravniki v bolnišnici.
Po njegovih besedah so med drugim želeli, da bi se jim celotno obdobje pripravljenosti obračunavalo kot efektivne delovne ure, tudi kadar v tem času ne bi opravljali nobenega posega. Po veljavni ureditvi se pripravljenost brez aktivnega dela obračuna kot 20 odstotkov redne ure, efektivne ure pa le v primeru dejanskega opravljanja posegov. "Nezakonito je, da jim v časi pripravljenosti, če ne delajo, ampak so v pripravljenosti, plačati polne ure za dežurstvo," je pojasnil Flis in dodal: "Zahtevali so tudi do deset plačnih razredov višje plače. Nekaterim do najvišjega razreda manjka en razred, drugim precej več, vsi pa so želeli takoj doseči plačni strop."
Sogovorniki ob tem poudarjajo, da zakonodaja možnosti za drugačno ureditev vendarle omogoča. Za zdravnike z dodatnimi, visoko specializiranimi znanji oziroma subspecializacijami so predvidene možnosti napredovanj v višje plačne razrede, prav tako zakon dopušča tudi dodatno nagrajevanje. Po njihovih besedah so interventni radiologi prav v teh okvirih iskali rešitev, vendar dogovora z vodstvom niso dosegli.
Ob tem je bil Flis oster tudi glede odnosa dela radiologov do drugih zdravniških ekip. "Trdili so, da so pomembnejši od nevrokirurgov, kardiologov in drugih specialistov. Če bi pristali na njihove zahteve, bi imeli tri- do štirikrat višje plače od drugih zdravnikov v bolnišnici. To bi sprožilo veliko nezadovoljstvo tudi med ostalimi zaposlenimi. Ponudili smo jim, da so namesto v pripravljenosti na delo doma, v dežurstvu v službi, ki je bolje plačani, a so to zavrnili."
Po besedah direktorja UKC Maribor je dodatno težavo povzročilo znižanje uteži za določene posege, ki jih od januarja letos financira Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Zaradi tega naj bi bolnišnica za interventne radiološke posege prejela manj sredstev, posledično pa zdravnikov ne more več plačevati po dosedanjem modelu. Nenazadnje pa, dodaja, gre tudi za javni denar, denar davkoplačevalcev in se moramo obnašati racionalno. "Tudi, če ne bi bilo spremembe, so bile njihove zahteve takšne, da so v primerjavi z drugimi zdravniki, preprosto nesprejemljive. Nimam vreče brez dna," meni direktor, ki je še povedal, da so zahteve interventnih radiologov sprožile še zahteve njihovih inštrumentark in radioloških inženirjev.
Glede UKC Ljubljana je Vojko Flis povedal predvsem to, da mariborski radiologi trdijo, da so se v Ljubljani uspeli drugače dogovoriti glede plačevanja pripravljenosti in posegov. "To trdijo naši radiologi, ampak mi smo konstantno v stiku z vsemi bolnišnicami v Sloveniji in seveda vemo, kako in na kakšen način se plačujejo zdravniki."
Podobne težave so imeli v UKC Maribor pred leti tudi z invazivnimi kardiologi, vendar so jih takrat uspeli rešiti. Flis ob tem pojasnjuje, da položaj ni povsem primerljiv, saj se pri invazivni kardiologiji uteži niso znižale, zato lahko bolnišnica tam še naprej izplačuje dogovorjena plačila po posebnih pogodbah. Pri interventni radiologiji pa naj bi bilo drugače, saj so se uteži za nekatere posege z letošnjim januarjem znižale.
Odhod najbolj izkušenih, velik udarec za urgenco
V UKC Maribor sicer ostaja več kot 32 radiologov, tudi mlajših specialistov, vendar Flis priznava, da je odhod sedmerice velik strokovni udarec. "Gre za zelo izkušene interventne radiologe. To je za ustanovo precejšnja izguba," je dejal.
Drugi zaposleni v bolnišnici opozarjajo, da posledice odhoda interventnih radiologov ne bodo zgolj organizacijske, temveč lahko neposredno prizadenejo paciente. Eden od zdravnikov z urgence je razmere opisal kot "neskončno katastrofo za regijo" oziroma "v bistvu za pol Slovenije". Kot je opozoril, interventni radiologi sodelujejo pri obravnavi možganskih kapi, krvavitev, anevrizem in kritičnih ishemij.
Flis zagotavlja, da bodo paciente tudi po odpovedih interventnih radiologov še naprej obravnavali v UKC Maribor, saj bodo v času trimesečnega odpovednega roka prilagodili organizacijo dela. Obenem pa priznava, da odhod sedmih izkušenih specialistov predstavlja velik udarec za bolnišnico. Pogajanj z njimi po besedah vodstva ne bo več.
