Turna smuka: V Sloveniji nezaželena, po Evropi v velikem vzponu

Ko si v teh dneh koronakrize, ko na Arehu ni mogoče najti prostega mesta za parkiranje, zaželim rekreacije bolj v osami, vzamem turne smuči. Zadeva je zame nekaj manj zabavna. Manj je akcije kot na tekaških, kjer je treba smuči zmeraj gnati in je smisel vsega, da se nikoli ne zaustavijo. Turne smuči so hitre samo med spustom, medtem ko je za vzpenjanje treba drsno oblogo prevleči s kožami, psi ... To zahteva nekaj preciznosti in potrpljenja. Na Pohorju so nas turne smučarje najprej opazovali. Potem so ugotovili, da zastonj uporabljamo njihova smučišča. Ker pa smo iz nahrbtnika kdaj privlekli še pijačo, je bila mera polna. Že od lani smo imeli uradno prepovedano hojo po smučarski progi, saj nismo bili zavarovani, kot bi bili z nakupom vozovnice. Če bi se razbili, bi baje lahko upravljavce tožili za odškodnino, oni pa bi nas za denar morali tožiti. Nekaj v tem smislu.

Najbolj enostavno je zadevo prepovedati in tako smo bili v Sloveniji (vse do začetka tega tedna) nezaželeni, in to v trenutku, ko je turno smučanje po vsej Evropi v velikem vzponu. Ne tisto ekstremno turno, ko vas sredi neokrnjene narave ravno med oglašanjem ruševca zasuje plaz, pa to potem ni usodno, ker nosite ABS-nahrbtnik in imate s seboj lavinski trojček ...

Celotno reportažo s Pohorja si lahko preberete v Večeru v nedeljo.