Že pred leti sta cenjena strokovnjaka arhitekturne stroke ugotavljala, da imamo Mariborčani zelo indiferenten odnos do historične vsebine mestnega jedra svojega mesta. Tudi sam sem že večkrat poudaril, da v historičnem jedru mesta izgubljamo srednjeveško atmosfero. Univ. profesor dr. Josip Milić s Fakultete za arhitekturo Univerze v Zagrebu in univ. prof. Dušan Ogrin s Katedre za krajinsko arhitekturo Univerze v Ljubljani sta bila moja mentorja na podiplomskem študiju. Z njima sem se velikokrat pogovarjal o urbanizmu našega mesta. Prof. Josip Milić je bil največji poznavalec mestnih jeder v bivši Jugoslaviji in tudi na svetu. Trdil je, da se blokovna gradnja na obeh straneh Glavnega mostu ne vključuje v Lent. Velikokrat je poudaril, da bi v Mariboru morali ohraniti tipičen zgodnjesrednjeveški značaj južnega roba v Pristanu oziroma v Lentu. Na vseh mednarodnih simpozijih je vedno poudarjal, da je v historičnih mestnih jedrih bolje saditi kot graditi, kar je podkrepil s številnimi primeri, in da je kulturno dediščino potrebno ohranjati in negovati, ne pa jo z neprimernimi posegi uničevati.
Danes lahko vidimo, da so sedanji mariborski mestni urbanisti staro minoritsko dvorišče povezali z novo promenado na Lentu in tako razvrednotili del južnega srednjeveškega roba, ki je nastajal iz obrambnih razlogov. Verjetno so del obzidja, na katerem stoji Žički dvorec, celo poškodovali. Ne razumem, kako je možno, da je Zavod za kulturno dediščino, ki naj bi kulturno dediščino varoval, privolil v tako grob poseg.
Največja dehistorizacija pred slednjo se je zgodila v 60. letih preteklega stoletja ob izgradnji elektrarne Zlatoličje. Ko so Dravo kanalizirali, so podrli številne pomembne objekte, ki jih na žalost ni možno reproducirati. Leta1969 so podrli znamenite Benetke, kjer bi lahko doživljali fenomen zgodovinskega roba in reke Drave. Od Dravske ulice na skrajnem jugu Pristana ni ostal noben objekt razen obrambnega Vodnega stolpa na skrajni jugovzhodni strani Pristana, ki ga je rešil pokojni g. Jože Požauko.
Kulturna dediščina pripada celotni družbi, ohraniti jo je potrebno tudi za poznejše rodove in je ne bi smeli podrejati interesom posameznikov.
Mag. sc. kraj. arh. Niko Stare, Maribor
Dobrodošli!
Pisma bralcev, vaše argumentirane refleksije na dom in svet, objavljamo vsak dan od ponedeljka do četrtka. Vabljeni z največ 4800 znaki na [email protected].
Stališča bralcev ne odražajo nujno stališč uredništva.
