Odšla je Večerova legenda. Našega urednika in novinarja Srečka Niedorferja ni več, umrl je včeraj, star 72 let. Bil je izjemen pisec, soustvarjalec Večera in njegovih številnih edicij, prilog in dogodkov, kot so znameniti Večerovi pikniki. Odmeven, slogovno in sporočilno zelo prepoznaven, hkrati pa izjemno duhovit kronist našega mesta, ki je pisanja o ljudeh in dogodkih v Mariboru združil v nekaj imenitnih rubrikah - Mali mestni rapsodiji, Žlehtno, a žlahtno, MB-koščki ... V zadnjih dveh letih in pol je bil, čeprav v pokoju, redni kolumnist priloge V soboto, kjer je s svojimi razmisleki, ki so nastajali na njegovem znamenitem balkonu nad Dravo, nagovarjal iz rubrike Pogled iz penziona. V svoji zadnji kolumni je pozval, da se "še bolj upremo pogubnemu neoliberalizmu, kjer je edini bog dobiček, edini cilj pa imeti več, da se rešimo teh naših domačih pijavk, ki nam pijejo kri in hkrati trdijo, da nas s tem zdravijo". Bil je, med drugim, ker je preprosto premalo prostora za vse, kar bi lahko o njem napisali, med miselnimi soustvarjalci Festivala Lent. Noro zaljubljen v umetnost, zlasti glasbo. Njegovi pogovori, včasih tudi prepiri z gonilno silo Lačnih Franzev Zoranom Predinom so bili nepozabni. Debate s prav tako pokojnim organizatorjem koncertov, producentom Smiljanom Krežetom; nikdar nisi vedel, ali se imata rada ali sovražita. Ure in ure si ga lahko poslušal, ko je govoril o slovenskem Liverpoolu, kot so zaradi Beatlesov in njih posnemovalcev pravili Mariboru, in koncertih tedanji Hali C. Pa tudi, kar marsikdo ne ve, bil je odličen tekstopisec za mnoge ponarodele šlagerje, ki jih je bilo slišati od Popevke vesele jeseni do gostilniških zabav. Besedilo za pesem Še eno rundo daj, točajka je med mnogimi napisal nihče drug kot Ec, kot smo Srečku pravili vsi, ki smo ga poznali.
V zadnji kolumni v tem letu in pred norim decembrom je zapisal tudi: "V teh nočeh sem videl še eno čudo: dvakrat več zvezd na nebu - štiri. To je sicer še neskončno daleč od morja zvezd, ki smo jih člani odreda Severnih šotorov pred 60 leti ob večerih in ležeč v travi gledali v našem taboru na bohinjskem Ribčevem Lazu." Šestdeset let kasneje je z njimi. In z njim njegov Maribor. Bil je eden od njegovih najbolj prepoznavnih obrazov, avtentičnih novinarskih peres, ki so vztrajno in kritično popisovali njegove velike in male zgodbe.
