Spremljajte zgodbe, ki so pomembne. Izberite Večer kot svoj prednostni vir v Googlu.
NASTAVI ↗Težave s spanjem oziroma motnje spanja naj bi imelo od 10 do 30 odstotkov odraslih, opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Približno dve tretjini Slovencev dosega priporočeno količino spanja, pri čemer NIJZ poudarja, da je spanje pomemben del 24-urnega gibalnega cikla.
V tem ciklu se izmenjujejo tri oblike gibanja: telesna dejavnost, sedentarno vedenje in spanje. Za optimalno zdravje je po navedbah NIJZ treba poiskati pravo ravnovesje med temi tremi aktivnostmi, ki vplivajo druga na drugo. Le dobra tretjina odraslih prebivalcev Slovenije dosega smernice za 24-urno gibalno vedenje.
"Večina odraslih ljudi potrebuje med 7 in 9 ur spanja na noč. V raziskavi Z zdravjem povezan vedenjski slog odraslih prebivalcev Slovenije 2024 približno dve tretjini oz. 62,2 odstotka sodelujočih dosega priporočeno količino spanja (63,7 odstotka v starostni skupini 18–64 let in 54,9 odstotka starostni skupini 65–74 let)," je povedala Lucija Ferš.
Prebivalci, stari od 18 do 74 let, po podatkih iz sporočila NIJZ v povprečju spijo 6,9 ure na delovni dan in 7,6 ure ob koncu tedna. Spanje je ob koncu tedna nekoliko daljše v vseh skupinah delovno aktivne populacije.
Dobra polovica odraslih prebivalcev Slovenije ima običajno stalni čas uspavanja, takih je 61,5 odstotka. Delež tistih, ki se običajno zbujajo sveži in spočiti, je nižji in znaša 48,6 odstotka. Pri obeh kazalnikih je delež najnižji v starostni skupini od 18 do 24 let in s starostjo narašča.
Med navadami, povezanimi s kakovostjo spanja, prebivalci najpogosteje navajajo zagotavljanje ustreznega spalnega okolja. Večina prebivalcev poroča, da običajno v spalnici pred spanjem ugasne vse moteče dejavnike, takih je 78,1 odstotka. Da je postelja le prostor za spanje in spolnost, poskrbi 77,6 odstotka prebivalcev, spalnico pa pred spanjem prezrači in poskrbi za primerno temperaturo 70,2 odstotka.
Kdaj govorimo o kronični nespečnosti?
Nespečnost je po navedbah NIJZ ena najpogostejših zdravstvenih težav današnjega časa in pomemben javnozdravstveni problem. Občasne simptome nespečnosti doživlja vsaj tretjina odraslih, pri 10 do 15 odstotkih ljudi pa so težave tako izrazite, da lahko govorimo o klinični motnji.
Najpogosteje se nespečnost kaže kot težave z uspavanjem ter pogosta nočna oziroma prezgodnja jutranja prebujanja. Za postavitev diagnoze mora biti čas budnosti ponoči vsaj pol ure, težave morajo biti pogoste, najmanj tri noči na teden, prisotne pa morajo biti tudi dnevne posledice, kot so utrujenost, razdražljivost, nihanje razpoloženja ali slabša koncentracija. Če simptomi vztrajajo vsaj tri mesece, govorimo o kronični nespečnosti.
Kronična nespečnost je povezana s slabšo kakovostjo življenja in predstavlja pomemben dejavnik tveganja za duševno in telesno zdravje. Osebe z nespečnostjo pogosteje razvijejo tesnobne motnje ali depresijo, povečano je tudi tveganje za bolezni srca in ožilja ter druge zdravstvene težave. Zato je zgodnje prepoznavanje in pravočasno ukrepanje zelo pomembno.
Kdaj po pomoč?
Pri občasnih težavah si lahko pomagamo sami. NIJZ navaja, da je pomembno vzdrževati reden spalni ritem, izvajati sproščujoče večerne dejavnosti ter slediti splošnim priporočilom dobre higiene spanja. Na kakovostno spanje ugodno vplivata redna telesna aktivnost in izpostavljenost dnevni svetlobi. Dnevnim dremežem se je najbolje povsem izogniti, razen pri starejših odraslih.
"Kadar pa nespečnost vztraja, se pojavlja večkrat na teden in pomembno vpliva na kakovost življenja, je najbolje poiskati strokovno pomoč. V skladu z evropskimi smernicami je prva izbira zdravljenja kronične nespečnosti kognitivno-vedenjska terapija za nespečnost," je poudarila klinična psihologinja dr. Vita Štukovnik.
Kot je dodala, gre za varen, znanstveno utemeljen in učinkovit pristop, ki ljudem pomaga prepoznati in spremeniti vedenja in misli, ki vzdržujejo nespečnost, ob tem pa dolgoročno izboljšati kakovost spanja brez zdravil.
"Z ustreznimi ukrepi lahko nespečnost uspešno obvladujemo. Pravočasno ukrepanje ne pomeni le boljšega spanja, temveč tudi boljše duševno in telesno zdravje ter večjo kakovost življenja," je še poudarila Vita Štukovnik.
Motenj spanja je več kot 90
Po navedbah NIJZ poznamo več kot 90 motenj spanja. Poleg nespečnosti so najpogostejše še motnje dihanja in sindrom nemirnih nog. V Centru za motnje spanja poudarjajo pomen ustrezne zdravniške obravnave s pravilno postavitvijo diagnoze.
Pravilna in pravočasna diagnostika ter ustrezna terapija motenj spanja po mednarodnih kriterijih medicine spanja dokazano izboljšata kakovost življenja bolnikov. Ob tem lahko preprečita razvoj drugih bolezni, v katere vodijo nezdravljene motnje spanja, predvsem srčno-žilnih bolezni, kot so možganska kap, srčni infarkt, debelost in arterijska hipertenzija. Prav tako zmanjšata nevarnost prometnih nesreč, ki so posledica neprepoznanih motenj spanja.
"Po ocenah strokovnjakov s področja medicine spanja (somnologov) naj bi imelo težave s spanjem oziroma motnje spanja od 10 do 30 odstotkov odraslih," je dodala dr. Leja Dolenc Grošelj.
Kot je pojasnila, motnje spanja obravnava zdravnik specialist s posebnimi znanji medicine spanja. Ta se z bolnikom pogovori in ga klinično pregleda, izpolni ustrezne vprašalnike, opravi laboratorijske in druge diagnostične preiskave ter na podlagi rezultatov postavi diagnozo in svetuje ustrezno nadaljnje zdravljenje po evropskih kriterijih.
NIJZ je objavil tudi 10 priporočil za zdravo spanje odraslih.
