Mitja Slavinec, redni profesor fizike na Fakulteti za naravoslovje in matematiko (FNM) Univerze v Mariboru in nekdanji dekan fakultete, je po napovedi kandidature za rektorja mariborske univerze podrobneje predstavil načrte za morebiten mandat. Za kandidaturo je zbral več kot 100 podpisov profesorjev vseh fakultet univerze, največ iz matične fakultete, za uradno podporo senata pa ni zaprosil nobene fakultete, je dejal. Imen podpisnikov ni razkrival, je pa navedel, da so med njimi tudi akademiki SAZU-ja, državni nagrajenci ter aktualna in nekdanja vodstva fakultet in univerze. Podporo vidi kot zavezo, da bo "rektor celotne univerze, ki deluje za dobrobit vseh njenih članic in vseh zaposlenih."
Štipendiranje po vzoru matične fakultete
O vsebinskih načrtih je dejal, da so na prvem mestu študentje, ki so bistvo univerze in so po njegovi oceni dobri in aktivni, izvedbo njihovih pobud pa želi olajšati. Ob tem je obljubil krepitev športa na univerzi in podvojitev sredstev, namenjenih študentskemu svetu, s čimer bi podprli študentske organizacije in društva. Napoveduje tudi fundacijo Univerze v Mariboru za štipendiranje po vzoru fundacije, ki so jo ustanovili na njegovi matični fakulteti.
Strokovni in tehnični kader namerava razbremeniti pretirane adiministracije. "Zaposleni se morajo prevečkrat ukvarjati z birokratskimi zahtevami, ki so mnogokrat same sebi v namen. Pri lajšanju tega dela se bomo oprli na sodobne tehnologije in umetno inteligenco." Izpostavil je, da je mariborska univerza daleč od Ljubljane, zato je njegov cilj, da jo približa prestolnici, kot tudi Evropski uniji in Bruslju. Priložnost za to vidi v aktivnem sodelovanju pri evropskih razpisih. Pot do odprtosti univerze je po Slavinčevem mnenju v tesnejšem sodelovanju z okoljem, saj je univerza največji in najpomembnejši intetektualni potencial regije.
Približati mariborsko univerzo Ljubljani in Evropski uniji
Univerzo približati študentom
Med najpomembnejšimi investicijami izpostavlja projekte na tehniških fakultetah, za katere je bilo pred štirimi leti namenjenih 135 milijonov evrov. "Skrajni čas je, da se ta sredstva začnejo črpati," je dejal. Ob novogradnjah izpostavlja nujnost rednega investicijskega vzdrževanja.
Meni, da je treba študentom delovanje univerze približati. "Svojega rektorja sem prvič srečal, ko mi je podelil doktorat. Tudi zato je udeležba na volitvah nizka. Študenti lahko danes do znanja pridejo s pomočjo sodobnih tehnologij, prek spleta, zato v učilnicah sedijo še samo zaradi kolegov. Temu se bo treba prilagoditi. Ne moremo biti največji, lahko pa smo na marsikaterem področju vodilni," je bil optimističen Slavinec.
Slavinec je akademsko kariero na univerzi začel pred 35 leti kot asistent, napredoval je do rednega profesorja, pozneje, med letoma 2015 in 2021 je postal dekan FNM UM. Deloval je tudi v političnem prostoru, v mandatu 2004-2008 je bil poslanec v Državnem zboru RS, bil je tudi državni sekretar za visoko šolstvo in znanost. Kandidaturo bo uradno vložil prihodnji teden.
Volitve za rektorja bodo 12. maja, morebitni drugi krog pa 21. maja. Kandidaturo je že potrdil tudi sedanji prorektor za znanstvenoraziskovalno dejavnost Dean Korošak.
