Nekoč je bilo običajno, da si najprej zavil k sosedu po moko, jajca, sladkor, če je doma zmanjkalo sestavin, sosed je bil prvi, ki si ga poklical na pomoč, in je bil tudi prvi, ki je pomagal. Z razmahom potrošništva se je ta običaj večinoma pozabil. V stanovanjskih blokih celo marsikateri stanovalec prizna, da ne pozna vseh sosedov v svojem hodniku, kaj šele večine v bloku.
Sredi epidemije koronavirusa in izrednih razmer je tako vzniknil projekt medsosedske solidarnosti pri društvu Humanitarček. Trgovka, ki mora še vedno hoditi v službo, lahko prinese nakupe, v lekarno gre enkrat na teden eden za vse, nekdo namesti razkužilo ob vhodu, starejšim odnesemo smeti, pobrišemo kljuke na vhodnih vratih - ki so od nikogar, a vendar od vseh, enako obrišemo gumbe v dvigalu ali oprijemalo na stopnicah. To je le nekaj idej medsosedskih točk, ki brstijo po soseskah, kjer sosed opazi soseda, kjer prijatelj ne pozabi na prijatelja, kjer svojec ne pozabi na sorodnika. Medsosedska solidarnost pomeni, da imaš odprte oči in srce in kdaj kaj narediš, čeprav to ni obvezno tvoje delo.
"Medsosedska solidarnost pomeni, da imaš odprte oči in srce in kdaj kaj narediš, čeprav to ni obvezno tvoje delo"
