Domačija Jančarjevih v Črešnjevcih hitro pritegne pozornost mimo vozečih. Ob cesti imajo postavljeno tablo z napisom o domačih izdelkih, dvorišče pa krasi na desetine rumenih buč. Nas je ob obisku pozdravila Jerneja, ki je pred nekaj leti od očeta Jožka in matere Jožice prevzela kmetijo. "Prej je bila to klasična kmetija, po mojem prevzemu pa smo se začeli bolj intenzivno ukvarjati z dopolnilnimi dejavnostmi," pove. Ugotavljala je namreč, da je pri prodaji bolje biti neodvisen, drugačen je tudi način življenja. "Če si doma na kmetiji, nimaš družbe, nič se ne dogaja. Prej sem delala v prodaji, na terenu, in to mi je bilo všeč, ker ni bilo monotono. Nato pa sem po rojstvu hčerke spoznala, da takšna služba zaradi tempiranega urnika ni več tako primerna. Obenem menim, da so otroci, ki odraščajo na podeželju, drugače vzgojeni in imajo drugačen odnos do živali in narave," je naštela dejavnike, ki so vplivali na odločitev, da prevzame kmetijo.
Družina obdeluje 20 hektarjev obdelovalnih površin, imajo dva hektarja vinogradov, v hlevu do 30 glav goveda in 120 prašičev. Po uvedbi dopolnilne dejavnosti so povečali še jato kokoši. Imajo jih 50, prodajajo sveža jajca, iz presežkov pa izdelujejo testenine. Na poljih gojijo ajdo, buče, sončnice, koruzo, pšenico in tritikalo. "Najbolj znani smo po bučnem olju, ki ga pripravljamo po klasičnem receptu. Ponujamo tudi babičino olje, gre za mešanico sončničnega in bučnega olja. V naših krajih nikoli ni bilo dovolj buč za čisto bučno olje, zato so imele starejše ženske zasajeno še kakšno vrsto sončnic, semena so zmešale, šle v oljarno in naredile olje," pravi Jerneja. Po njenih besedah je to olje primerno za tiste, ki jim je bučno premočno. Pred tremi leti so ponudbo obogatili še s sončničnim oljem. "Naše je nerafinirano, drugačno od trgovinskega in polnega okusa. Stranke, ki ga ne poznajo, so po tem, ko ga poskusijo, navdušene."
Otroci izberejo buče
Letos so njihove obdelovalne površine prizadele moča, toča in suša, a so z letino glede na okoliščine še dokaj zadovoljni. Jesen bo za kmetijo zelo pestra, trgatev so že začeli, prav tako spravilo koruze, v teh dneh bodo spravljali še sončnice in buče. "Najbolj živahno je pri nas konec oktobra, v času krompirjevih počitnic. Zadnjih nekaj let namreč prodajamo buče za noč čarovnic. Družine z otroki pridejo in si lahko same izberejo buče. Povpraševanje je precejšnje, saj je ta praznik postal popularen tudi pri nas," pove Jerneja. Na obisk v teh dneh pridejo tudi starejši iz radgonskega doma starejših, da obudijo tradicijo pobiranja semen, vsako leto jih obiščejo vrtčevski otroci.
Z bučami so povezani tudi nekateri izdelki, ki jih družina pripravlja. Eden takih je hrustljav mediteranski posip.
Kmetija Jančar je nedavno sodelovala v akciji S kmetije za vas, ki jo je izvedla Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije v sodelovanju s tednikom Kmečki glas in portalom Agrobiznis. Od izdelkov Jančarjevih so se organizatorjem zdeli najbolj zanimivi bučni proteini. Ti nastanejo tako, da po stiskanju bučnih semen tropine fino zmeljejo v moko. "Stranke to uporabljajo na primer za piškote, kruh, dodajo v jogurt. To so bučna semena, ki jim je odvzeta maščoba, ostanejo le beljakovine oziroma proteini. Sicer pa smo bili v akciji zanimivi, ker prodajamo vse in nimamo ostankov." Uporaba posipa in bučnih proteinov je raznolika, prvi je denimo primeren za golaže, jajca, marinade, saj ga ponujajo tudi v kombinaciji s čilijem. "Lahko tudi zraven zaseke in čebule," smeje doda Jožica Jančar. Letos so začeli izdelovati še kis z medom. Uporabili so jabolčni kis in cvetlični med, ki ga pridelajo doma. V ponudbi je tudi med z bučnimi semeni.
Samopostrežni koncept
Družina vsako leto sodeluje na kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni, vsak teden so prisotni na radgonski kmečki tržnici, največ pa prodajajo doma v domači trgovinici. Držijo se vizije, da je najbolje, če se prodaja doma.
Držijo se vizije, da je najbolje, če se prodaja doma
Mleko, govedo in prašiče Jančarjevi prodajajo, ker bi bili predelava mleka in mesa ne glede na povpraševanje prevelik zalogaj. Si pa želijo v prihodnje urediti pravo trgovinico in degustacijsko sobo. Pri tem Jerneja realno pove, da bodo z investicijami počakali vsaj do spomladi oziroma do umiritve rasti cen materiala. Stroški so namreč višji na več področjih, tudi pri nakupu embalaže. "Največja težava so trenutno kozarci za slovenski med, ker jih ni oziroma jih je zelo težko dobiti." Razlog naj bi bila vojna v Ukrajini. Prav tako se je paleta steklenic za različne izdelke podražila za 200 evrov. Zaradi naraščajočih stroškov so bili primorani dvigniti cene svojih izdelkov. "Grozno se počutiš, ko moraš stranki povedati, da se je cena dvignila le zaradi embalaže," pravijo Jančarjevi zamišljeno, a so vseeno veseli, da njihovi kupci situacijo sprejemajo z razumevanjem. Prijavili so se na enega od razpisov skupne kmetijske politike, ki je namenjen ohranjanju dvoživk. Tako bodo konec meseca nedaleč od domačije začeli urejati mlako.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
